1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Druga knjiga
(Ps 42–72)
Psalm 42 (41)
Hrepenenje po Bogu in njegovem svetišču
1 Zborovodju. Pouk Korahovih sinov.
2 Kakor hrepeni jelen
po potokih voda,
tako hrepeni moja duša
po tebi, o Bog.
3 Mojo dušo žeja po Bogu,
po živem Bogu.
Kdaj bom prišel in se pojavil
pred Božjim obličjem?
* 4 Moje solze so mi postale kruh
podnevi in ponoči,
ko mi ves dan govorijo:
»Kje je tvoj Bog?«
5 Tega se bom spominjal
in izlival svojo dušo:
kako sem šel s trumo,
da bi prišel do Božje hiše,
z glasom vriskanja in hvale
v vrvenju praznične množice.
6 Zakaj si potrta, moja duša,
in se vznemirjaš v meni?
Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil,
svojega rešitelja 7 in svojega Boga.
Moja duša v meni je vsa pobita,
zato se te spominjam:
od jórdanske dežele sem in vrhov Hermona,
od gore Micár.
8 Brezno kliče breznu,
glasu tvojih slapov;
vsa tvoja butanja in tvoji valovi
so šli čez mene.
9 Podnevi ukazuje Gospod svojo dobroto,
ponoči je njegova pesem z mano,
molitev k Bogu mojega življenja.
10 Pravim Bogu, svoji skali:
»Zakaj si me pozabil?
Zakaj hodim mračen,
ko me stiska sovražnik?«
11 Z morilskim udarcem v moje ude
me sramotijo moji nasprotniki,
ko mi ves dan govorijo:
»Kje je tvoj Bog?«
12 Zakaj si potrta, moja duša,
zakaj se vznemirjaš v meni?
Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil,
rešitve njegovega obličja, mojega Boga.
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije