1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Psalm 39 (38)
Človekova bednost
1 Zborovodju za Jedutúna. Davidov psalm.
2 Dejal sem: »Varoval bom svoje poti,
da ne bi grešil s svojim jezikom;
svoja usta bom obvaroval z uzdo,
dokler bo krivičnik pred mano.«
3 Onemel sem v popolno tišino,
molčati moram o dobrem,
moja bolečina je neznosna.
4 Srce je žarelo v moji notranjosti,
ob mojem stokanju je zagorel ogenj,
govoril sem s svojim jezikom:
5 Gospod, daj mi spoznati moj konec,
kolikšna je mera mojih dni,
spoznati hočem, kako sem minljiv.
6 Glej, moje dni si dal le pedenj dolge,
moj čas je kakor nič pred tabo;
vse je le dih, vsak pokončen človek. Sela.
7 Le kot podoba hodi mož okrog,
za prazen nič hrumijo,
kopiči, a ne ve, kdo bo pobiral.
8 In zdaj, kaj naj upam, o Gospod?
Moje pričakovanje velja tebi.
9 Vseh mojih pregreh me reši,
ne izročaj me v sramotenje bedaku.
10 Onemel sem, ne odprem svojih ust,
zakaj ti si to storil.
11 Odvrni od mene svojo nadlogo,
zaradi teže tvoje roke minevam.
12 S kaznijo za krivdo moža strahuješ,
razjedaš kakor molj njegovo dragocenost:
le dih je vsak človek. Sela.
13 Gospod, usliši mojo molitev,
poslušaj moje vpitje,
ne bodi gluh za moje solze,
saj sem le gost pri tebi,
priseljenec kakor vsi moji očetje.
14 Glej proč od mene, da bom veder,
preden grem in me ni več.
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije