Psalmi 109 109 od 150 poglavij

Psalm 109 (108)

Lastna kletev plačilo tožnikov

Zborovodju. Davidov. Psalm.

² Zakaj usta krivičnosti
in usta prevare se odpirajo proti meni,
govorijo mi z lažnivim jezikom. ³ Z besedami sovraštva me obkrožajo,
brez vzroka se bojujejo zoper mene. ⁴ Za mojo ljubezen me obtožujejo,
jaz pa molim.^* Db. jaz pa sem molitev .⁵ Vračajo mi slabo za dobro,
sovraštvo za mojo ljubezen. ⁶ Določi zoper njega krivičnika,
tožnik naj stoji na njegovi desnici. ⁷ Ko ga bodo sodili, naj se izkaže kot krivičnik,
njegova molitev naj bo v greh. ⁸ Njegovih dni naj bo malo,
njegovo službo naj prevzame kdo drug. ⁹ Njegovi otroci naj postanejo sirote,
njegova žena vdova. ¹⁰ Njegovi otroci naj popolnoma zaidejo, naj prosjačijo,
naj beračijo zunaj svojih ruševin.^** Db. naj iščejo .Gr., lat. naj bodo vrženi ven iz svojih bivališč .¹¹ Upnik naj zaseže vse, kar je njegovega,
tujci naj plenijo njegov dosežek. ¹² Naj ne bo nikogar, ki bi mu izkazal dobroto,
naj ne bo nikogar, ki bi bil milostljiv do njegovih sirot. ¹³ Njegovo potomstvo naj bo namenjeno za iztrebljenje,
v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano. ¹⁴ Gospodu naj se pokliče v spomin krivda njegovih očetov,
greh njegove matere naj se ne izbriše; ¹⁵ vedno naj bodo pred Gospodom,
da njihov spomin izbriše z zemlje, ¹⁶ ker se ni spomnil, da bi izkazoval dobroto,
preganjal je nesrečnega in ubogega moža,
da bi usmrtil obupanega v srcu. ¹⁷ Ljubil je kletev: naj pride nanj.
Ni maral blagoslova: naj bo daleč od njega. ¹⁸ Oblačil se je v kletev kakor v svoj plašč,
naj pride v njegovo notranjost kakor voda,
v njegove kosti kakor olje; ¹⁹ naj mu bo kakor obleka, s katero se pokriva,
kakor pas, ki se z njim vedno opasuje. ²⁰ To je Gospodovo plačilo mojih tožnikov,
tistih, ki hudobno govorijo zoper mene.