23 Tisti, ki so z ladjami odpluli na morje,
da bi trgovali na velikih vodah, 24 tisti so videli Gospodova dela
in njegove čudeže v vrtincu. 25 Rekel je, in je vzdignil veter,
nevihto, ki je visoko dvignila valove. 26 Vzpenjali so se do neba, spuščali do brezen,
njihova duša je v nesreči drhtela. 27 Opotekali so se in omahovali kakor pijani,
vsa njihova modrost je bila pogoltnjena. 28 V svoji stiski so vpili h Gospodu,
iz njihovih tesnob jih je izpeljal. 29 Vihar je spremenil v tišino,
utihnili so valovi. 30 Razveselili so se, da so se pomirili,
vodil jih je v pristanišče po njihovi želji. 31 Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom. 32 Naj ga povzdigujejo v zboru ljudstva,
v krogu starešin naj ga hvalijo. 33 Spremenil je reke v puščavo,
izvire voda v suho pokrajino; 34 rodovitno deželo v solno pustinjo
zaradi hudobije prebivalcev v njej. 35 Spremenil je puščavo v vodno površino,
suho deželo v izvire voda. 36 Tja je naselil lačne,
da so ustanovili mesto za bivanje; 37 posejali so polja in zasadili vinograde,
vzgojili so sad za žetev. 38 Blagoslavljal jih je, da so se silno množili,
njihove živine jim ni zmanjševal. 39 Potem jih je bilo manj in so oslabeli
zaradi zatiranja, nesreče in žalosti. 40 On, ki zliva zaničevanje nad kneze
in jih pušča, da blodijo po pustinji brez potov, 41 je ščitil ubogega pred bedo
in naredil družine kakor črede. 42 Ko pravični to vidijo, se veselijo,
vse izprijeno pa zapre svoja usta. 43 Kdor je moder, bo na te reči pozoren;
naj ljudje dojamejo Gospodove dobrote.
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije