Jezusova nejevolja nad smokvo
18 Ko se je Jezus zjutraj vračal v mesto, je postal lačen. 19 Ob poti je zagledal smokvino drevo in šel k njemu, toda na njem ni našel drugega kot listje. Rekel mu je: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi!« In smokva se je pri priči posušila. 20 Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: »Kako to, da se je smokva tako hitro posušila?« 21 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili, boste delali ne samo to, kar se je zgodilo s tole smokvo, ampak tudi če boste rekli tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje,‹ se bo zgodilo. 22 Če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi.«Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije