Matej 15 15 od 28 poglavij

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Tedaj so prišli k Jezusu iz Jeruzalema farizeji in pismouki in so rekli:^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² »Zakaj tvoji učenci prestopajo izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo.«

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Odgovoril je in jim rekel: »Zakaj pa vi prestopate Božjo zapoved zaradi svojega izročila? ⁴ Bog je namreč rekel: Spoštuj očeta in mater in Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Vi pa pravite: ›Kdor reče očetu ali materi: To, s čimer bi ti lahko koristil, je dar,

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ temu ni treba več spoštovati svojega očeta.‹ Tako ste razveljavili Božjo besedo zaradi svojega izročila. ⁷ Hinavci! Dobro je prerokoval o vas Izaija, ko je rekel: ⁸ To ljudstvo me časti z ustnicami,
njihovo srce pa je daleč od mene. ⁹ Toda zaman mi izkazujejo čast,
ker kot nauke učijo človeške zapovedi.« ¹⁰ Poklical je k sebi množico in ji rekel: »Poslušajte in doumite! ¹¹ Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.«

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?«

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ Pustite jih! Slepi so, vodniki slepih. Če pa slepi slepega vodi, bosta oba padla v jamo.«

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Peter je odvrnil in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.«

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ On pa je dejal: »Kaj ste tudi vi še vedno nerazumni?

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Mar ne uvidite, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se vrže v greznico?

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka.

Skupna molitev

¹⁹ Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve.

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ne omadežuje človeka.«

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino.^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.«

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.«^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« ²⁵ Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« ²⁶ Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« ²⁷ Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ Jezus se je odpravil od tam in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel. ³⁰ Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil,

Sodba ob koncu časov

³¹ tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga.

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² Jezus je poklical k sebi svoje učence in rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da na poti ne omagajo.«

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ Učenci so mu dejali: »Od kod naj v puščavi vzamemo toliko kruha, da nasitimo táko množico?«

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ Jezus jim je rekel: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem in malo ribic.« ³⁵ Tedaj je velel množici, naj séde na tla.

Nihče ne ve ne dneva ne ure

(Mr 13,32–37; Lk 17,26–30.34–36)

³⁶ Vzel je tistih sedem hlebov in ribe, se zahvalil, razlomil hlebe in dajal učencem, učenci pa množicam.

Jezus toži nad Jeruzalemom

(Lk 13,34–35)

³⁷ Vsi so jedli in se nasitili. Od koščkov, ki so ostali, so nabrali sedem polnih košev. ³⁸ Teh pa, ki so jedli, je bilo štiri tisoč mož, brez žená in otrok. ³⁹ Ko je množice odpustil, je stopil v čoln in šel v magadánske kraje.

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Prišli so farizeji in saduceji. Da bi ga preizkušali, so ga prosili, naj jim pokaže kako znamenje z neba.^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² On pa je odgovoril; dejal je: »Ko se zvečeri, pravite: ›Lepo bo; kajti nebo žari,‹

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ in zjutraj: ›Danes bo viharno; nebo temačno žari.‹ Obličje neba torej znate presojati, znamenj časov pa ne morete. ⁴ Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen Jonovega znamenja.« In zapustil jih je ter odšel.

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Ko so učenci šli na drugo stran, so pozabili s seboj vzeti kruh.

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ Jezus jim je rekel: »Pazíte in varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!« ⁷ Oni pa so med seboj razpravljali in govorili: »Kruha nismo vzeli s seboj.« ⁸ Jezus je to vedel in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj: ›Kruha nimamo.‹ ⁹ Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož in koliko košar ste nabrali? ¹⁰ In sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košev ste nabrali? ¹¹ Kako da ne razumete, da vam nisem rekel o kruhu: ›Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!‹«

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Takrat so šele doumeli, da ni rekel, naj se varujejo krušnega kvasa, temveč farizejskega in saducejskega nauka.

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?«

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.«

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.«

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.

Skupna molitev

¹⁹ Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹«

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija.

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen.^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!«

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. ²⁵ Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. ²⁶ Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? ²⁷ Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.«

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo.^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč.

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. ⁴ Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. ⁷ In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« ⁸ Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega. ⁹ In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!« ¹⁰ Učenci pa so ga vprašali: »Zakaj torej pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« ¹¹ Odgovoril je: »Elija res prihaja in bo vse prenovil.

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Povem pa vam, da je Elija že prišel, a ga niso prepoznali, temveč so storili z njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.«

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Tedaj so učenci doumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku.

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ Ko so prišli k množici, je nekdo stopil k njemu, se vrgel pred njim na kolena

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina! Božjasten je in hudo trpi. Večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo.

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ Privedel sem ga že k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.«

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Privedite mi ga sem!«

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Jezus mu je zapretil in demon je šel iz njega; deček pa je bil od tiste ure zdrav.

Skupna molitev

¹⁹ Tedaj so se učenci približali Jezusu in mu na samem rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Ko so bili zbrani v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izročen v človeške roke

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« In zelo so se užalostili.^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Ko so prispeli v Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci dveh drahem in dejali: »Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?« ²⁵ »Seveda plačuje,« je rekel. Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel z besedami: »Kaj se ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek ali carino? Od svojih sinov ali od tujcev?« ²⁶ »Od tujcev,« je dejal. Jezus mu je rekel: »Torej so sinovi oproščeni. ²⁷ Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš statêr. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase.«

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in dejali: »Kdo je torej največji v nebeškem kraljestvu?«^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! ⁴ Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu,

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.«

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja. ⁷ Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje. ⁸ Če te torej tvoja roka ali noga pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš pohabljen ali hrom v življenje, kakor da imaš obe roki ali nogi in si vržen v večni ogenj. ⁹ In če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v življenje, kakor da imaš obe očesi, a si vržen v peklensko dolino ognja. ¹⁰ Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² »Kaj se vam zdi? Če ima neki človek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla?

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ In če se mu posreči, da jo najde, resnično, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle.

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.«

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata.

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič.

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Skupna molitev

¹⁹ »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?«^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki.^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. ²⁵ Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. ²⁶ Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ ²⁷ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ ³⁰ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.

Sodba ob koncu časov

³¹ Ko so njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. ³⁵ Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel v judejsko pokrajino na drugi strani Jordana.^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² Za njim so šle velike množice in jih je tam ozdravil.

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Prišli so k njemu farizeji in da bi ga preizkušali, so mu rekli: »Ali je dovoljeno možu iz katerega koli vzroka odsloviti ženo?« ⁴ Odgovoril je: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso.

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« ⁷ Rekli so mu: »Zakaj pa je potem Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odsloviti?« ⁸ Dejal jim je: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako. ⁹ Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje.« ¹⁰ Tedaj so mu njegovi učenci rekli: »Če je z možem in ženo tako, se ni dobro ženiti.« ¹¹ On pa jim je dejal: »Ne dojamejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je dano.

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume.«

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Tedaj so mu prinesli otroke, da bi položil nanje roke in molil. Učenci so jih grajali,

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ toda Jezus jim je rekel: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.«

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Potem je položil nanje roke in šel od tam.

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ Nekdo je stopil k njemu in rekel: »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?«

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Dejal mu je: »Kaj me sprašuješ o dobrem? Samo eden je dober. Če pa hočeš priti v življenje, se dŕži zapovedi!«

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ »Katerih?« mu je rekel. Jezus je dejal: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem!

Skupna molitev

¹⁹ Spoštuj očeta in mater! in Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Mladenič mu je rekel: »Vse to sem izpolnjeval; kaj mi še manjka?«

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!«^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Jezus pa je rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo.^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« ²⁵ Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: »Kdo se torej more rešiti?« ²⁶ Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« ²⁷ Tedaj mu je Peter odvrnil: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj. Kaj bomo torej prejeli?«

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Ko bo Sin človekov ob prerojenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. ³⁰ Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.«

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ »Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd.^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd.

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. ⁴ Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako.

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ⁷ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ ⁸ Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ ⁹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. ¹⁰ Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. ¹¹ In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem,

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Odgovoril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij?

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi.

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.«

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajst učencev na sámo in jim med potjo rekel:

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt

Skupna molitev

¹⁹ in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.«

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila.

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.«

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.«^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. ²⁵ Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. ²⁶ Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, ²⁷ in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik,

Prilika o dveh sinovih

²⁸ tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ Ko so odhajali iz Jerihe, je šla za njim velika množica. ³⁰ Ob poti sta sedela dva slepa človeka. Ko sta slišala, da Jezus prihaja mimo, sta zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!«

Sodba ob koncu časov

³¹ Množica ju je pograjala, naj umolkneta, ona dva pa sta še bolj zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!«

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² Jezus je obstal, ju poklical in rekel: »Kaj hočeta, da vama storim?«

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ Dejala sta mu: »Gospod, da bi se nama odprle oči!«

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ Jezus se ju je usmilil. Dotaknil se je njunih oči in takoj sta spregledala ter šla za njim.

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni.

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.« ⁴ To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Povejte sionski hčeri:
Glej, tvoj kralj prihaja k tebi,
krotak, jezdi na oslici
in na osličku, mladiču vprežne živali.

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. ⁷ Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. ⁸ Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. ⁹ In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:
»Hozána Davidovemu sinu!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Hozana na višavah!« ¹⁰ Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: »Kdo je to?« ¹¹ Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.«

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Jezus je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ in jim rekel: »Pisano je:
Moja hiša naj se imenuje hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ V templju so se mu približali slepi in hromi in jih je ozdravil.

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Ko so véliki duhovniki in pismouki videli čudeže, ki jih je storil, in otroke, ki so v templju vzklikali in govorili: »Hozana Davidovemu sinu!«, so postali nejevoljni

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ in so mu rekli: »Slišiš, kaj ti govorijo?« Jezus pa jim je dejal: »Seveda! Ali niste nikdar brali: Iz ust otročičev in dojenčkov si sebi pripravil hvalo.«

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Nato jih je zapustil; iz mesta je šel v Betanijo in tam prenočil.

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Ko se je Jezus zjutraj vračal v mesto, je postal lačen.

Skupna molitev

¹⁹ Ob poti je zagledal smokvino drevo in šel k njemu, toda na njem ni našel drugega kot listje. Rekel mu je: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi!« In smokva se je pri priči posušila.

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: »Kako to, da se je smokva tako hitro posušila?«

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili, boste delali ne samo to, kar se je zgodilo s tole smokvo, ampak tudi če boste rekli tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje,‹ se bo zgodilo.^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi.«

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Prišel je v tempelj, in medtem ko je učil, so stopili k njemu véliki duhovniki in starešine ljudstva ter rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast?«^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal neko stvar. Če mi to poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to delam. ²⁵ Od kod je bil Janezov krst? Iz nebes ali od ljudi?« Ti pa so premišljevali sami pri sebi in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ nam bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ ²⁶ Če pa rečemo: ›Od ljudi,‹ se bojimo množice, kajti Janeza imajo vsi za preroka.« ²⁷ Zato so odgovorili Jezusu: »Ne vemo.« In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«

Prilika o dveh sinovih

²⁸ »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. ³⁰ Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel.

Sodba ob koncu časov

³¹ Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval.

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. ³⁵ Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali.

Nihče ne ve ne dneva ne ure

(Mr 13,32–37; Lk 17,26–30.34–36)

³⁶ Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako.

Jezus toži nad Jeruzalemom

(Lk 13,34–35)

³⁷ Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ ³⁸ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ ³⁹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. ⁴⁰ Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?«^* Db. Kolikor .

Vprašanje o Davidovem sinu

(Mr 12,35–37; Lk 20,41–44)

⁴¹ Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« ⁴² Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Gospod je to naredil
in čudovito je v naših očeh. ⁴³ Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. ⁴⁴ In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«

Zvesti in nezvesti služabnik

(Lk 12,41–48)

⁴⁵ Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. ⁴⁶ Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Jezus jim je spet spregovoril v prilikah.^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu.

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. ⁴ Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji;

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. ⁷ Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. ⁸ Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. ⁹ Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ ¹⁰ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. ¹¹ Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke.

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal.

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo.

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?«

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci?

Skupna molitev

¹⁹ Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij.

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?«

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali:^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ »Učitelj, Mojzes je rekel: Če kdo umre brez otrok, naj se njegov brat oženi z njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu. ²⁵ Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl. Ker ni imel potomstva, je zapustil ženo svojemu bratu; ²⁶ tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega. ²⁷ Zadnja od vseh je umrla tudi žena.

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Katerega teh sedmih bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli.«

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ Jezus jim je odvrnil: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči. ³⁰ Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.

Sodba ob koncu časov

³¹ O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, ki pravi:

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. Ni pa Bog mrtvih, ampak živih.«

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ Ko so množice to slišale, so strmele nad njegovim naukom.

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. ³⁵ Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem:

Nihče ne ve ne dneva ne ure

(Mr 13,32–37; Lk 17,26–30.34–36)

³⁶ »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?«

Jezus toži nad Jeruzalemom

(Lk 13,34–35)

³⁷ Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. ³⁸ To je največja in prva zapoved. ³⁹ Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. ⁴⁰ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«^* Db. Kolikor .

Vprašanje o Davidovem sinu

(Mr 12,35–37; Lk 20,41–44)

⁴¹ Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: ⁴² »Kaj mislite o Mesiju? Čigav sin je?« Dejali so mu: »Davidov.« ⁴³ Rekel jim je: »Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospod, ko pravi: ⁴⁴ Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹

Zvesti in nezvesti služabnik

(Lk 12,41–48)

⁴⁵ Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?« ⁴⁶ In nobeden mu ni mogel nič odgovoriti in od tistega dne si ga tudi nihče ni drznil še kaj vprašati.

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem:^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji.

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. ⁴ Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti.

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki.

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, ⁷ pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹. ⁸ Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. ⁹ Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. ¹⁰ Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. ¹¹ Največji med vami bodi vaš strežnik.

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti.

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca; toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline, dvakrat hujšega od sebe.

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni to nič, če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga prisega veže.‹

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Norci in slepci! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje?

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Govorite tudi: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni to nič, če pa priseže pri daru, ki je na njem, ga prisega veže.‹

Skupna molitev

¹⁹ Slepci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje?

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem.

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem.^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti in ónega ne opustiti.^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Slepi vodniki! Precejate komarja, kamelo pa požirate. ²⁵ Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. ²⁶ Slepi farizej! Očisti najprej kozarec znotraj, da bo čist tudi zunaj. ²⁷ Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti.

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in nepostavnosti.

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pravičnih ³⁰ ter govorite: ›Če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju krvi prerokov.‹

Sodba ob koncu časov

³¹ Tako spričujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke.

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² Le dopolníte mero svojih očetov!

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ Kače, gadja zalega! Kako boste ubežali obsodbi na peklensko dolino?

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ Zato, glejte, pošiljam k vam preroke, modrece in pismouke. Nekatere od njih boste pobili in križali, druge boste bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta do mesta, ³⁵ da pride nad vas vsa pravična kri, prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, Berehjájevega sina, ki ste ga ubili med templjem in oltarjem.

Nihče ne ve ne dneva ne ure

(Mr 13,32–37; Lk 17,26–30.34–36)

³⁶ Resnično, povem vam: Vse to bo prišlo nad ta rod.«

Jezus toži nad Jeruzalemom

(Lk 13,34–35)

³⁷ »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. ³⁸ Glejte, vaša hiša je zapuščena. ³⁹ Povem vam namreč, da me odslej ne boste videli, dokler ne porečete: ›Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!‹«

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ Jezus je šel iz templja in je odhajal. K njemu so stopili njegovi učenci, da bi mu pokazali tempeljske stavbe.^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² Rekel jim je: »Vidite vse to? Resnično, povem vam: Tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Ko pa je sedèl na Oljski gori, so stopili k njemu učenci in mu na samem rekli: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta.« ⁴ Jezus jim je odgovoril: »Glejte, da vas kdo ne zavede!

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Veliko jih bo namreč nastopilo pod mojim imenom in bodo govorili: ›Jaz sem Kristus,‹ tako da bodo mnoge zavedli.

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ Slišali pa boste o vojnah in govorice o vojnah; glejte, da se ne vznemirite! Kajti to se mora zgoditi, vendar še ni konec. ⁷ Vzdignil se bo namreč narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu in lakote in potresi bodo na raznih krajih, ⁸ vendar je vse to začetek porodnih bolečin. ⁹ Takrat vas bodo izročali v stisko in vas morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena. ¹⁰ Veliko se jih bo takrat pohujšalo. Izdajali bodo drug drugega in se med seboj sovražili. ¹¹ Vstalo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge zavedli.

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² Ker se bo nepostavnost povečala, se bo ljubezen pri mnogih ohladila.

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat bo prišel konec.«

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ »Ko boste torej na svetem kraju videli stati gnusobo opustošenja, o kateri govori prerok Daniel – kdor bere, naj razume –,

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji.

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Kdor je na strehi, naj ne hodi dol, da bi vzel stvari iz svoje hiše,

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ in kdor je na polju, naj se ne vrača, da bi vzel svoj plašč.

Skupna molitev

¹⁹ Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Molíte, da vam ne bi bilo treba bežati pozimi ali na soboto.

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Takrat bo namreč velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo.^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² In če tisti dnevi ne bi bili skrajšani, ne bi bilo rešeno nobeno meso; toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi skrajšani.

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Če vam tedaj kdo poreče: ›Glejte, tukaj je Kristus‹ ali ›Tam je,‹ ne verjemite.^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče. ²⁵ Glejte, vnaprej sem vam povedal. ²⁶ Če vam torej porečejo: ›V puščavi je,‹ ne hodíte tja; ali ›V hiši je,‹ ne verjemite. ²⁷ Kakor namreč pride blisk od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega.

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Kjer je truplo, tam se bodo zbrali jastrebi.«

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ »Takoj po stiski tistih dni
bo sonce otemnelo
in luna ne bo dajala svoje svetlobe.
Zvezde bodo padale z neba
in nebeške sile se bodo majale. ³⁰ Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo.

Sodba ob koncu časov

³¹ Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba.«

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² »Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar njegova veja postane že mužévna in poganja listje, veste, da je poletje blizu.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ Tako tudi vi: Ko boste videli vse to, védite, da je blizu, pred vrati.

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. ³⁵ Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«

Nihče ne ve ne dneva ne ure

(Mr 13,32–37; Lk 17,26–30.34–36)

³⁶ »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.

Jezus toži nad Jeruzalemom

(Lk 13,34–35)

³⁷ Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. ³⁸ Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, ³⁹ in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. ⁴⁰ Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen.^* Db. Kolikor .

Vprašanje o Davidovem sinu

(Mr 12,35–37; Lk 20,41–44)

⁴¹ Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. ⁴² Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! ⁴³ Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. ⁴⁴ Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

Zvesti in nezvesti služabnik

(Lk 12,41–48)

⁴⁵ »Kdo je torej zvesti in preudarni služabnik, ki ga je gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji ob pravem času da živež? ⁴⁶ Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob svojem prihodu našel, da tako dela! ⁴⁷ Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. ⁴⁸ Če pa ta pokvarjeni služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospod zamuja‹ ⁴⁹ in začne pretepati soslužabnike ter jé in popiva s pijanci, ⁵⁰ bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve, ⁵¹ in ga bo presekal na dvoje ter mu dal delež s hinavci; tam bo jok in škripanje z zobmi.«^* Tj. strogo ga bo kaznoval.

Izročilo starih

(Mr 7,1–23)

Zahteva po znamenju

(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)

Jezusova spremenitev

(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)

Največji v nebeškem kraljestvu

(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)

O ločitvi

(Mr 10,1–12)

Delavci v vinogradu

Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)

Prilika o svatbi

(Lk 14,15–24)

Jezus obtožuje pismouke in farizeje

(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)

Govor o ponovnem prihodu

Jezus napove razdejanje templja

(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)

Prilika o desetih devicah

¹ »Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti.^**

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,1Mt 15,1–20SSP3

Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.Nekateri rkp. dodajajo in nevesti .² Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih.

Začetek gorja

(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)

³ Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. ⁴ Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje.

Farizejski in saducejski kvas

(Mr 8,14–21)

⁵ Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.

Skušnjave vodijo v greh

(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)

⁶ Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ ⁷ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. ⁸ Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ ⁹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ ¹⁰ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. ¹¹ Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹

Prilika o izgubljeni ovci

(Lk 15,3–7)

Jezus očisti tempelj

(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)

¹² On pa je odgovoril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹

Peter izpove vero

(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)

Jezus blagoslavlja otroke

(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)

¹³ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«

Jezus ozdravi božjastnega dečka

(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)

Prilika o talentih

(Lk 19,11–27)

¹⁴ »Tako bo namreč kakor s človekom, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje.

Brat, ki greši

(Lk 17,3)

Davek cesarju

(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)

Velika stiska

(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)

¹⁵ Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval.

Bogastvo in hoja za Jezusom

(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)

¹⁶ Ta, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridobil pet drugih.

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)

¹⁷ Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridobil dva druga.

Jezusova nejevolja nad smokvo

(Mr 11,12–14.20–24)

¹⁸ Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skopal jamo in skril denar svojega gospodarja.

Skupna molitev

¹⁹ Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun.

Jakobova in Janezova prošnja

(Mr 10,35–45)

²⁰ Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.‹

Vera kánaanske žene

(Mr 7,24–30)

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)

Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti

²¹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹^*

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 7,24Mt 15,21–28SSP3

Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje

(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)

²² Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.‹

Od kod Jezusova oblast

(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)

Kako je z vstajenjem

(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)

²³ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹^* Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.

Tempeljski davek

²⁴ Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. ²⁵ Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ ²⁶ Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem razsul? ²⁷ Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi.

Prilika o dveh sinovih

²⁸ Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset;

Jezus ozdravi mnogo ljudi

Jezus ozdravi dva slepa

(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)

Prihod Sina človekovega

(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)

²⁹ kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. ³⁰ Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹«

Sodba ob koncu časov

³¹ »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva.

Jezus nasiti štiri tisoč mož

(Mr 8,1–10)

Nauk smokvinega drevesa

(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)

³² Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• Mr 8,1Mt 15,32–39SSP3

Prilika o vinogradu in viničarjih

(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)

³³ Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.

Največja zapoved

(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)

³⁴ Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! ³⁵ Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli,

Nihče ne ve ne dneva ne ure

(Mr 13,32–37; Lk 17,26–30.34–36)

³⁶ nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹

Jezus toži nad Jeruzalemom

(Lk 13,34–35)

³⁷ Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? ³⁸ Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? ³⁹ Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ ⁴⁰ Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹^* Db. Kolikor .

Vprašanje o Davidovem sinu

(Mr 12,35–37; Lk 20,41–44)

⁴¹ Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! ⁴² Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, ⁴³ tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ ⁴⁴ Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹

Zvesti in nezvesti služabnik

(Lk 12,41–48)

⁴⁵ Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ ⁴⁶ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«