Jezus in Bélcebub
(Mt 12,22–32; Lk 11,14–23; 12,10)
20 Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. * 21 Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. 22 Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov izganja demone.« * 23 Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana? 24 Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. 25 Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. 26 Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. 27 Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. 28 Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. 29 Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.« * 30 To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije