Primerjava med Izraelci in Egipčani – Prepelice in žabe
1 Zato so jih po pravici teple takšne živaliin jih je mučila številna golazen.
2 V nasprotju s to kaznijo pa si bil do svojega ljudstva dobrotljiv;
ko so si namreč silno zaželeli posebnega okusa,
si jim za jed priskrbel prepelice.
3 Tudi oni so si želeli hrane,
a jih je zaradi gnusa nad živalmi, ki si jih nadnje poslal,
minila celo naravna potreba po jedi,
medtem ko so ti po kratkotrajnem pomanjkanju
dobili posebno okusno jed.
4 Ker so bili zatiralci, jih je namreč nujno doletelo neizprosno stradanje,
tem pa je bilo treba samo pokazati, kako so bili njihovi sovražniki trpinčeni.
Bronasta kača in smrtonosne živali
5 Tudi ko se je nadnje spravil krvoločni bes strupenjač,ko so umirali od pikov zvijajočih se kač,
tvoja jeza ni ostala do konca;
6 le v opomin je za kratek čas mednje prišla zmešnjava,
saj so imeli pri rokah rešilno znamenje, da jih je spomnilo na zapovedi tvoje postave.
7 Zakaj kdor se je spreobrnil, je bil rešen, toda ne zaradi tega, kar je gledal,
marveč po tebi, rešitelju vseh.
8 S tem pa si tudi našim sovražnikom dokazal,
da si ti tisti, ki ljudi rešuje vsega hudega.
9 One so namreč morili piki kobilic in muh,
in se ni našlo zdravilo, ki bi jim bilo rešilo življenje,
saj so zaslužili, da so bili kaznovani s takšnimi stvarmi.
10 Tvojih sinov pa niso premagali niti zobje strupenih kač,
na pomoč jim je namreč prišlo tvoje usmiljenje in jih ozdravilo.
11 Opikani so bili pač zato, da bi se spominjali tvojih besed,
a so bili hitro rešeni,
da ne bi padli v globoko pozabo
in se znašli zunaj dosega tvoje dobrote.
12 Zakaj ozdravila jih nista ne zelišče in ne obkladek,
marveč tvoja beseda, Gospod, ki vse ozdravlja.
13 Oblast nad življenjem in smrtjo imaš namreč ti.
Ti lahko pelješ dol do vrat podzemlja in pripelješ nazaj.
14 Človek v svoji hudobiji ubija,
ne more pa nazaj priklicati duha, ki odide,
in ne rešiti duše, ki je že sprejeta.
Toča in tema
15 Tvoji roki ni mogoče ubežati;16 ker te brezbožniki niso hoteli priznati,
si jih udaril z močjo svoje roke
in jih preganjal z nenavadnimi plohami, s točo,
s strašnimi nalivi in jih pokončaval z ognjem.
17 Najbolj čudno pa je, da je v vodi, ki sicer vse pogasi,
ogenj prihajal še bolj do moči,
kajti svet se bojuje za pravične.
18 Včasih je plamen pojenjal,
da ne bi uničil živali, ki so bile poslane nad brezbožnike,
ampak da bi ob pogledu na vse to doumeli,
da jih preganja Božja sodba.
19 Včasih pa je celo med vodami hujše vzplamenel, kakor je značilno za moč ognja,
da bi uničil pridelke krivične dežele.
20 Nasprotno pa si svojemu ljudstvu priskrbel angelsko hrano
in jim iz nebes dal kruha, ki je bil pripravljen brez njihovega truda
in ki je imel vse slasti in je ustrezal vsakršnemu okusu.
21 Tvoja jed je namreč razodevala tvojo sladkost do tvojih otrok,
saj je spreminjala svojo sestavo po volji posameznika,
in se prilagajala želji vsakega, ki jo je užival.
22 Sneg in led sta prenesla ogenj, in se nista stopila,
da bi spoznali, da je pridelke sovražnikov uničil ogenj,
ki je žarel med točo in švigal med dežjem.
23 Pozneje pa je, da bi se pravični lahko nasitili,
enak ogenj pozabil na svojo moč.
24 Ker stvarstvo služi tebi, Stvarniku,
se potrudi za to, da kaznuje krivične,
popušča pa, da deli dobrote tistim, ki zaupajo vate.
25 Zato je tudi tedaj, ko se je spreminjalo v vse,
streglo tvojemu daru, ki je nadomestil vso jed,
kakor so si je želeli potrebni.
26 Tako naj bi tvoji sinovi, ki si jih vzljubil, Gospod, razumeli,
da človeka ne more nahraniti pridelek zemeljskih sadov,
temveč da tvoja beseda ohranja tiste, ki vate zaupajo.
27 Česar namreč ni uničil plamen,
je v hipu segrel in stopil neznaten sončni žarek,
28 da bi človek lahko spoznal, da se mora zahvaljevati pred sončnim vzhodom,
da se mora s teboj srečati ob jutranji zarji.
29 Upanje nehvaležnega pa se bo stopilo kakor zimsko ivje
in odteklo kakor odplaka. *
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije