Davek cesarju

(Mt 22,15–22; Mr 12,13–17)

20 Opazovali so ga torej in k njemu poslali zalezovalce, ki so se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga lahko izročili upraviteljevi oblasti in pristojnosti. 21 Vprašali so ga: »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš. Ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš Božjo pot. 22 Ali smemo cesarju dajati davek ali ne?« 23 Spoznal je njihovo zvijačnost in jim rekel: 24 »Pokažite mi denarij! Čigavo podobo in napis ima?« Rekli so: »Cesarjevo.« 25 On pa jim je dejal: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« * 26 Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti v besedi. In začudili so se nad njegovim odgovorom ter umolknili.