Deveti Jobov govor: Uvod

Bog res vse vidi in vodi

1 Tedaj je spregovoril Job in rekel:
2 Kako si pomagal temu, ki je brez moči,
podprl laket, ki ni čvrst!
3 Kakšen nasvet si dal temu, ki ni moder,
in pokazal veliko razumnost!
4 Koga si predstavljal z besedami
in čigavo sopenje je prihajalo iz tebe?
5 Mar rojevajo pokojni
izpod morja in njegovih prebivalcev?
6 Podzemlje je odkrito pred njim,
kraljestvo mrtvih je brez zagrinjala.
7 On razpenja nad praznino severno nebo,
zemljo drži obešeno nad ničem.
8 Vodo hrani v svojih oblakih
in meglica se ne pretrga pod njimi.
9 On zastira obličje svojega prestola,
razteguje po njem svoj oblak.
10 Odmerja krog okoli površine vode,
kjer luč meji s temo.
11 Stebri neba se majejo,
osupli pred njegovo grožnjo.
12 S svojo močjo je ustavil morje,
s svojim umom je ubil Rahaba.
*
13 Ob njegovem dihu se je zvedrilo nebo,
njegova roka je prebodla hitro kačo.
14 Glej, to so le drobci njegovega delovanja,
le šepet je, ki ga slišimo o njem.
A grom njegove vsemogočnosti,
kdo ga more razumeti!