Drugi krog pogovora

Četrti Jobov govor: Job preide v napad

Prijatelji mu delajo krivico

1 Nato je spregovoril Job in rekel:
2 Zares, vi ste ljudstvo
in z vami bo umrla modrost!
3 A tudi jaz imam razum kakor vi,
nisem slabši od vas
in komu te stvari niso znane?
4 Postal sem tisti, ki se mu njegov prijatelj posmehuje,
ko vpije k Bogu, da bi ga uslišal,
predmet posmeha, čeprav pravičen in popoln:
*
5 svetilka, nadležna tistim, ki lagodno premišljujejo,
postavljena za tiste, ki jim kleca noga.
6 Uspevajo pa šotori roparjev
in varna bivališča teh, ki izzivajo Boga,
kakor je pač Bog pripravil s svojo roko.
*

Bog razveljavlja človeško modrost

7 Vprašaj vendar živali, da te poučijo,
in ptice pod nebom, da ti oznanijo.
8 Poprôsi zemljo, da te pouči,
in ribe v morju ti bodo povedale.
9 Katera izmed vseh teh ne ve,
da je to naredila Gospodova roka?
10 V njegovi roki je življenje vseh bitij,
duh slehernega človeškega telesa.
11 Mar uho ne preizkuša besed,
kakor grlo pokuša jed:
12 »Pri osivelem je modrost,
dolgo življenje pomeni razsodnost,« –
13 pri njem je modrost in moč,
on ima svët in razsodnost!
14 Kar on podre, nihče ne pozida,
in kogar on zapre, ga nihče ne izpusti.
15 Glej, on zadrži vode in se posuše,
jih spusti in razrijejo zemljo.
16 Pri njem sta moč in uspeh,
zapeljani in zapeljivec sta njegova.
17 Svetovalce odpravlja bose
in sodnike dela blodne.
18 Kraljem odvezuje pas
in jim opasuje ledja z vrvjo.
19 Duhovnike odpravlja bose
in starešine podira.
20 Zanesljivim odvzema besedo
in starim jemlje razsodnost.
21 Na imenitne zliva prezir
in stiskanim rahlja vezi.
*
22 Odkriva, kar je pogreznjeno v temo,
in spravlja na dan smrtno senco.
23 Narode povečuje in jih pokončuje,
narode razširja in jih ugonablja.
24 Poglavarjem ljudstva v deželi jemlje razum
in jih speljuje v zmedo brez izhoda.
25 Tavajo v temi brez svetlobe,
speljuje jih kakor pijanca.