1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
Pesem o Božji sodbi
1 »Kdo je ta, ki prihaja iz Edóma,v pordečenih oblačilih iz Bocre,
ta, ki je veličasten v svoji obleki
in ponosno stopa v svoji silni moči?«
»Jaz sem, ki govorim v pravičnosti,
močan, da odrešim.«
2 »Zakaj je rdeča tvoja obleka
in so tvoja oblačila kakor mastilčeva v stiskalnici?«
3 »Sam sem mastil v čebru,
izmed ljudstev ni bilo nikogar z menoj.
Pohodil sem jih v svoji jezi,
poteptal sem jih v svoji srditosti.
Njihova kri je oškropila moja oblačila,
umazal sem si vso obleko.
4 Kajti dan maščevanja mi je bil na srcu,
prišlo je leto mojega odkupljenja.
5 Oziral sem se, pa ni bilo pomočnika,
osupnil sem, pa me nihče ni podprl.
Tedaj mi je pomagal moj laket,
moja srditost me je podprla.
6 V svoji jezi sem strl ljudstva,
potolkel sem jih v svoji srditosti
in jim spustil sok na zemljo.«
Božje usmiljenje v zgodovini
7 Gospodove dobrote bom klical v spomin,Gospodova slavna dela,
po vsem, kar nam je storil Gospod,
hiši Izraelovi po veliki dobroti,
ki jim jo je izkazal po svojem usmiljenju,
po obilju svojih dobrot.
8 Rekel je: »Saj so moje ljudstvo,
sinovi, ki ne bodo lagali!«
in jim je postal rešitelj
9 v sleherni njihovi stiski:
ne kak poslanec ali angel,
njegovo obličje jih je rešilo,
v svoji ljubezni in prizanesljivosti jih je sam odkupil,
vzdignil jih je in jih nosil vse dni iz davnine.
10 Oni pa so se upirali
in žalili njegovega svetega duha.
Zato se jim je spremenil v sovražnika,
on sam se je bojeval proti njim.
11 In spomnilo se je nekdanjih dni,
Mojzesa, njegovo ljudstvo:
Kje je ta, ki je popeljal iz vode
pastirje njegove črede?
Kje je ta, ki je položil nanj
svojega svetega duha,
12 ki je Mojzesovo desnico vodil
s svojim veličastnim laktom,
ki je pred njim razdelil vode,
da bi ovekovečil svoje ime,
13 ki jih je vodil skozi vodovja
kakor konja skozi puščavo,
in niso se spotaknili?
14 Kakor živino, ki stopa v dolino,
jih je Gospodov duh vodil k počitku,
tako si vodil svoje ljudstvo,
da bi poveličal svoje ime.
Bog, spomni se nas
15 Ozri se iz nebes in poglejiz svojega svetega in veličastnega bivališča:
kje sta tvoja gorečnost in tvoja moč?
Utrip tvojega srca in tvoje usmiljenje
sta se zaustavila pred menoj.
16 Saj si ti naš oče,
kajti Abraham nas ne pozna
in Izrael nas ne razloči.
Ti, Gospod, si naš oče,
Naš odkupitelj iz davnine ti je ime.
17 Zakaj si dopustil, Gospod, da smo zašli s tvojih poti,
zakaj si nam zakrknil srce, da se te ne bojimo?
Vrni se zaradi svojih služabnikov,
zaradi rodov, ki so tvoja dediščina.
18 Tvoje sveto ljudstvo je bilo lastnik le malo časa,
naši nasprotniki so razdejali tvoje svetišče.
19 Davno smo postali kakor tisti, ki jim ti ne vladaš,
kakor tisti, ki ne kličejo nase tvojega imena.
O da bi predrl nebo in stopil dol,
da bi se pred teboj tresle gore!
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije