Ezekíja zboli in ozdravi

(2 Kr 20,1–10; 2 Krn 32,24–26)

1 Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin, in mu rekel: »Tako govori Gospod: Daj ukaze za svojo hišo, kajti umrl boš, ne boš preživel!« 2 Ta pa je svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu: 3 »Oh, Gospod, spomni se, da sem v zvestobi in s celim srcem hodil pred tvojim obličjem, da sem delal, kar je dobro v tvojih očeh!« In Ezekíja je glasno jokal. 4 In Gospodova beseda se je zgodila Izaiju, rekoč: 5 »Pojdi in povej Ezekíju: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, pridal bom tvojim dnem petnajst let. 6 Rešil bom tebe in to mesto iz rok asirskega kralja in branil to mesto. 7 To naj ti bo znamenje od Gospoda, da bo Gospod izpolnil, kar je rekel: 8 glej, pomaknil bom senco na stopnicah, ki se v soncu spušča po Aházovem stopnišču, za deset stopnic nazaj.« In sonce se je vrnilo za deset stopnic nazaj po stopnicah, ki jih je prešlo. * *