Izaija 14 14 od 66 poglavij

Izraelci se bodo vrnili

Grožnja Moábu

Moábci se bodo zatekli v Jeruzalem

¹ Gospod se bo usmilil Jakoba, ponovno bo izvolil Izraela in jih pripeljal v njihovo deželo. Pridružili se jim bodo tudi tujci in se bodo držali Jakobove hiše.^* Ali iz Sele v puščavi .² Sprejemala jih bodo ljudstva in jih pripeljala v njihovo deželo. In Izraelova hiša si jih bo podredila v Gospodovi deželi za hlapce in dekle: podjarmili bodo svoje osvajalce, gospodovali bodo svojim zatiralcem.

Satira o babilonskem kralju

³ Ko ti potem Gospod nakloni počitek po tvoji muki, po tvojem trepetanju in po tvojem trdem suženjstvu, ki te je pritiskalo, ⁴ tedaj zapoj to zbadljivko zoper babilonskega kralja in reci:
Kako je končal zatiralec,
končala predrznost! ⁵ Gospod je zlomil palico krivičnikov,
žezlo vladarjev,

Žalostinka nad Moábom

⁶ ki je togotno udarjalo ljudstva,
udarjalo brez odnehanja,
v jezi podjarmljalo narode,
preganjalo brez postanka. ⁷ Vsa zemlja miruje in počiva,
zagnala je vrisk. ⁸ Zaradi tebe se veselijo celo ciprese,
libanonske cedre:
»Odkar si mrtev, ne pride nihče,
da bi nas posekal.« ⁹ Spodnje podzemlje vzdrhteva zaradi tebe,
pred srečanjem ob tvojem prihodu.
Zaradi tebe prebuja pokojne,
vse zemeljske veljake,
vzdiguje z njihovih prestolov
vse kralje narodov. ¹⁰ Vsi te nagovarjajo
in pravijo:
»Tudi ti si podlegel kakor mi,
postal si nam podoben.^* Tako gr.; hebr. končal bom vzklikanje .¹¹ V podzemlje se je pogreznilo tvoje veličastvo
in brnenje tvojih harf.
Pod seboj imaš postlano s črvi,
tvoja odeja so gliste. ¹² Kako si padel z neba,
danica, sin zore,
zgrmel na zemljo,
zmagovalec narodov. ¹³ Ti pa si rekel v svojem srcu:
›Povzpel se bom v nebo,
nad Božje zvezde
bom povzdignil svoj prestol.
Na gori zborovanja bom sedèl,
na skrajnem severu. ¹⁴ Povzpel se bom nad višino oblakov,
meril se bom z Najvišjim.‹« ¹⁵ Pa si se pogreznil v podzemlje,
na dno jame. ¹⁶ Tisti, ki te vidijo, te pogledujejo
in te opazujejo:
»Mar je to mož, ki je pretresal zemljo
in rušil kraljestva, ¹⁷ spreminjal svet v puščavo
in podiral mesta,
ki svojim ujetnikom ni odpiral ječe?« ¹⁸ Vsi kralji narodov počivajo v slavi,
vsak v svoji grobnici. ¹⁹ Ti pa si vržen stran od svojega groba,
kakor ostuden izrodek,
pokrit si s pobitimi, z mečem prebodenimi,
ki se pogrezajo na kamnito dno jame,
kakor poteptano truplo. ²⁰ Ne boš se jim pridružil s pogrebom,
ker si uničil svojo deželo,
pobil svoje ljudstvo.
Nikdar več ne bo omenjen
zarod hudodelcev. ²¹ Pripravite morišče za njegove otroke,
zaradi krivde njihovih očetov,
da ne bodo več vstali, dobili v last dežele
in napolnili sveta z mesti. ²² Vzdignil se bom proti njim, govori Gospod nad vojskami, in iztrebil Babilonu ime in ostanek, steblo in poganjek, govori Gospod nad vojskami. ²³ Spremenil ga bom v prebivališče ježev in v močvirje, pometel ga bom z metlo uničenja, govori Gospod nad vojskami.

Asirija bo strta

²⁴ Gospod nad vojskami je prisegel in rekel:
Kakor sem se namenil,
tako se bo zgodilo,
kakor sem sklenil,
tako se bo izpolnilo: ²⁵ v svoji deželi bom zdrobil Asirca,
na svojih gorah ga bom poteptal,
odvzel jim bom njegov jarem,
njegovo breme jim bo padlo z ramen. ²⁶ Tak je sklep, ki sem ga naredil
nad vso zemljo,
taka je roka, ki je iztegnjena
nad vse narode. ²⁷ Kajti Gospod nad vojskami je sklenil,
in kdo bo to preprečil?
Njegova roka je iztegnjena,
in kdo jo bo zavrnil?

Grožnja Filistejcem

²⁸ V letu, ko je umrl kralj Aház, je nastal tale izrek:^* Db. breme .²⁹ Ne veseli se, vsa Filisteja,
da se je zlomila palica, ki te je tepla,
kajti iz kačje korenine bo pognal modras,
njegov sad pa bo leteči zmaj. ³⁰ Prvorojenci siromakov se bodo pasli na mojem pašniku,
revni bodo mirno ležali,
tvojo koreniko pa bom usmrtil z lakoto,
pobila bo tudi tvoj ostanek. ³¹ Tulite, vrata, vpij, mesto,
obupuj, vsa Filisteja!
Kajti od severa prihaja dim,
nobeden se ne izmakne iz njegovih čet. ³² Kakšen naj bo odgovor poslancem poganov?
»Gospod je utemeljil Sion,
k njemu se zatekajo
ubožci njegovega ljudstva.«

Izraelci se bodo vrnili

Grožnja Moábu

Moábci se bodo zatekli v Jeruzalem

¹ Izrek o Moábu:
Zares, v eni noči bo premagan,
Ar Moáb pokončan,
zares, v eni noči bo premagan,
Kir Moáb pokončan.^* Ali iz Sele v puščavi .² Vzpenjajo se v tempelj v Dibón,
da bi jokali na višinah,
nad Nebójem in nad Médebo
tuli Moáb.
Vse glave so ostrižene,
vse brade so obrite.

Satira o babilonskem kralju

³ Po njihovih ulicah se opasujejo z raševnikom,
po njihovih strehah in trgih
vse tuli in se spušča v jok. ⁴ Vpijeta Hešbón in Elalé,
do Jahaca se sliši njihov glas,
zato trepetajo moábski junaki,
njihova duša jim trepeta. ⁵ Srce mi toži zaradi Moába,
njegovi prebivalci so bežali
do Coarja, do Eglát Šelišíje.
Na vzpetino Luhít
se vzpenjajo med jokom,
po poti v Horonájim
vzdigujejo vpitje zaradi propada.

Žalostinka nad Moábom

⁶ Kajti vode v Nimrímu
so se spremenile v suhe struge,
trava se je posušila, zelí so ovenele,
zelenja ni več. ⁷ Zato nosijo čez Vrbov potok,
kar jim je ostalo
in kar so rešili. ⁸ Kajti vpitje
obkroža moábske meje,
njihovo tuljenje se razlega do Eglájima,
njihovo tuljenje se sliši do Beêr Elíma. ⁹ Kajti dibónske struge bodo napolnjene s krvjo,
poslal pa bom Dibónu še drugo zlo:
leva za ubežnike iz Moába
in za ostanek v deželi.

Izraelci se bodo vrnili

Grožnja Moábu

Moábci se bodo zatekli v Jeruzalem

¹ Pošljite jagnjeta
vladarju dežele,
iz Sele skozi puščavo
na goro hčere sionske.^* Ali iz Sele v puščavi .² Kakor blodeče ptice,
vržene iz gnezda,
bodo hčere moábske
na brodovih čez Arnón.

Satira o babilonskem kralju

³ »Dajte nasvet,
izdajte ukaz,
svojo senco razgrni kakor noč
sredi poldneva,
skrivaj pregnance,
ne izdajaj beguncev!« ⁴ Naj prebivajo pri tebi
moábski pregnanci,
bodi jim zavetje
pred pokončevalcem.
Kajti konec je zatiranja,
prenehalo je pustošenje,
tlačitelj je odšel iz dežele. ⁵ Prestol je postavljen v milosti
in na njem sedi v zvestobi
sodnik v šotoru Davidovem,
ki si prizadeva za pravico
in je hiter za pravičnost.

Žalostinka nad Moábom

⁶ Slišali smo o Moábovi ošabnosti,
o njegovi silni ošabnosti,
o njegovem napuhu, ošabnosti in predrznosti,
o njegovem praznem bahanju. ⁷ Zato bodo Moábci tulili nad Moábom,
vsi bodo tulili.
Zaradi grozdnih kolačev v Kir Heresu
bodo zdihovali do kraja pobiti. ⁸ Kajti uvela bodo hešbónska polja,
sibmanska trta,
gospodarji narodov
bodo pomendrali njene vitice.
Segale so do Jazêrja,
se vile po puščavi,
njene rozge so se bohotile,
se poganjale čez morje. ⁹ Zato objokujem sibmansko trto,
kakor jo objokuje Jazêr,
te zalivam s svojimi solzami,
Hešbón in Elalé,
kajti v tvojo letino in v tvojo trgatev
bo padel bojni krik. ¹⁰ Iz sadovnjaka bosta pobrana radost in veselje,
v vinogradih ne bodo vriskali in ne klicali,
mastilec ne bo več mastil vina v stiskalnicah,
vzklikanje bo prenehalo.^* Tako gr.; hebr. končal bom vzklikanje .¹¹ Zato trepeta moje osrčje nad Moábom kakor citre,
moja notranjost nad Kir Heresom. ¹² Moáb se bo prikazoval in se trudil na višini, hodil bo v svoje svetišče molit, pa ne bo nič dosegel. ¹³ To je beseda, ki jo je Gospod že davno povedal o Moábu. ¹⁴ Zdaj pa govori Gospod in pravi: V treh letih, kakor so najemnikova leta, bo Moábova slava zaničevana z vsem številnim ljudstvom, ostanek bo majhen, skromen, neznaten.