Hebrejcem 6 6 od 13 poglavij

Trdna Božja obljuba

¹³ Ko je namreč Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel sam pri sebi, in ker ni mogel priseči pri večjem, ¹⁴ je rekel: Resnično, obilno te bom blagoslovil in te silno namnožil. ¹⁵ Abraham je potrpežljivo čakal in dočakal izpolnitev obljube.^* Db. On .¹⁶ Ljudje prisegajo pri večjem in, da bi prišli do konca kakršnega koli prerekanja, v potrditev prisežejo. ¹⁷ Ker je Bog hotel dedičem obljube še bolj jasno pokazati, da je njegov sklep neomajen, je posredoval še s prisego. ¹⁸ Tako sta dve neomajni dejanji, v katerih se Bog ne more zlagati, v veliko tolažbo nam, ki smo se zatekli k njemu, da bi se oklenili upanja, ki je postavljeno pred nas.^* Ali spodbudo .¹⁹ To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost, za zagrinjalo, ²⁰ kamor je za nas kot predhodnik vstopil Jezus, ki je postal véliki duhovnik na veke, po Melkízedekovem redu.