1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
Proti Tiru
1 V enajstem letu, prvega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč: 2 Sin človekov, ker je Tir rekel Jeruzalemu:»Juhej, vrata ljudstev so se razbila:
spet se vračajo k meni!
Jaz se bom napolnil,
ker je on opustošen.« 3 Zato tako govori Gospod Bog:
Glej, proti tebi sem, Tir,
nadte vzdignem veliko narodov,
kakor morje vzdigne svoje valove.
4 Razdejali bodo tirsko obzidje,
podrli njegove stolpe.
Pometem iz njega njegov prah
in ga spremenim v golo skalo.
5 Prostor za razpenjanje mrež
bo sredi morja. Da, jaz sem rekel, govori Gospod Bog.
Narodom bo v plen.
6 Njegova naselja, ki so po deželi,
bodo uničena z mečem. Tako bodo spoznali, da sem jaz Gospod. 7 Tako namreč govori Gospod Bog: Glej, s severa pripeljem nad Tir babilonskega kralja Nebukadnezarja, kralja kraljev, s konji in z bojnimi vozovi, z jezdeci in množico in številnim ljudstvom.
8 Tvoja naselja po deželi
uniči z mečem.
Zoper tebe zgradi okope,
nasuje zoper tebe nasip
in postavi zaščitno streho.
9 Udar svojega ovna usmeri proti tvojemu obzidju,
tvoje stolpe podre s svojimi kopačami.
10 Zaradi povodnji njegovih konj
te pokrije prah.
Od ropota jezdecev, koles in bojnih voz
se strese tvoje obzidje,
ko pojde skozi tvoja vrata,
kakor tisti, ki stopajo v osvojeno mesto.
11 S kopiti svojih konj
potepta vse tvoje ceste,
tvoje ljudstvo pobije z mečem
in tvoje mogočno stebrovje popada na tla.
12 Tvoje bogastvo zasežejo,
tvoje trgovsko blago zaplenijo,
tvoje obzidje podrejo
in tvoje prelepe palače razdenejo.
Tvoje kamne, tvoj les in tvoje ostanke
zmečejo v sredo morja.
13 Tedaj napravim konec donenju tvojih pesmi
in zvoka tvojih citer ne bo več slišati.
14 Spremenim te v golo skalo;
prostor za razpenjanje mrež postaneš.
Ne boš več pozidan.
Da, jaz, Gospod, sem rekel,
govori Gospod Bog. 15 Tako govori Gospod Bog o Tiru: Mar se ne bodo tresli otoki od trušča ob tvojem padcu, ko bodo stokali ranjenci in bo v tvoji sredi divjal pokol? 16 Tedaj bodo stopili s svojih prestolov vsi knezi morja, odložili plašče in slekli vezena oblačila. Oblekli se bodo v trepet, sedli na tla in se venomer tresli v grozi zaradi tebe. 17 Zapeli bodo žalostinko o tebi s temle besedilom:
Kako si izginila, prebivalka morij,
o sloveče mesto,
ki je bilo mogočno na morju,
sámo in njegovi prebivalci,
ki so zbujali strah
vsem svojim sosedom!
* 18 Zdaj se tresejo otoki
ob dnevu tvojega padca.
Osupli so otoki, ki so v morju,
zaradi tvojega propada. 19 Tako govori Gospod Bog: Ko te spremenim v opustošeno mesto, kakor mesta, ki niso naseljena; ko pripeljem nadte brezdanje vodovje, da te pokrijejo velike vode, 20 te potisnem dol k njim, ki so že šli v jamo k nekdanjim rodovom. Nastanim te v spodnjem svetu, v večnih razvalinah, pri njih, ki so že v jami, tako da ne boš več naseljen in ne boš slovel v deželi živih. * 21 Strahotam te predam in ne bo te več: iskali te bodo, pa te na veke ne bodo več našli, govori Gospod Bog.
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije