Mojzesovo slovo in smrt
Józue določen za naslednika
1 Mojzes je šel in vsemu Izraelu govoril te besede.1
Javno branje postave vsako sedmo leto
9 Mojzes je zapisal to postavo in jo dal duhovnikom, Levijevim sinovom, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, in vsem Izraelovim starešinam. 10 In Mojzes jim je zapovedal in rekel: »Vsako sedmo leto, ob času odpustnega leta, na šotorski praznik,* Sam., gr. Vzdrževal .11 ko pride ves Izrael, da se prikaže pred obličjem Gospoda, tvojega Boga, na kraju, ki ga izbere, beri to postavo pred vsem Izraelom v njihova ušesa! 12 Zberi ljudstvo, može, žene, otroke in tujce, ki so znotraj tvojih vrat! Naj slišijo, naj se naučijo, da se bodo bali Gospoda, vašega Boga, in vestno izpolnjevali vse besede te postave. 13 In njihovi sinovi, ki je še ne poznajo, naj slišijo, naj se naučijo bati Gospoda, vašega Boga, vse dni, ki jih boste preživeli v deželi, kamor greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«
Uvod v Mojzesovo pesem
14 Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, bližajo se dnevi, ko boš umrl. Pokliči Józueta in stopita v shodni šotor, da mu dam zapovedi!« Mojzes in Józue sta šla in stopila v shodni šotor. 15 Tedaj se je Gospod prikazal pri šotoru kot oblačen steber in oblačni steber je stal pri vhodu v šotor.** Sam., gr. In jedel je Jakob in se nasitil. / Pa …Ime pomeni ‘iskreni, pravi’; vzdevek za Izrael.16 In Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, ti boš legel k svojim očetom. To ljudstvo pa se bo vzdignilo in se bo v svoji sredi vlačugalo s tujimi bogovi dežele, v katero pojde. Mene pa bo zapustilo in prelomilo mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njim.* Tj. z bogovi drugih ljudstev.17 Tisti dan se proti njemu vname moja jeza. Zapustil jih bom in skril svoje obličje pred njimi. Tedaj ga bo začelo požirati; zadele ga bodo mnoge nesreče in stiske. Tisti dan bo govorilo: ›Ali me niso te nesreče zadele zato, ker v moji sredi ni mojega Boga?‹ 18 Jaz pa bom tisti dan popolnoma skril svoje obličje zaradi vsega hudega, ki ga je storilo, ker se je obrnilo k drugim bogovom. 19 Zdaj si torej napišite to pesem in naúči jo Izraelove sinove, polôži jim jo v usta, da mi bo ta pesem za pričo proti Izraelovim sinovom.* Q, gr. dodajajo in postal je ljubosumen .20 Kajti ko ga pripeljem v deželo, v kateri se cedita mleko in med, za katero sem prisegel njegovim očetom, bo jedlo, se nasitilo in se zredilo, potem se bo obrnilo k drugim bogovom in jim služilo, mene pa zavrglo in prelomilo mojo zavezo. 21 Ko ga nato zadenejo mnoge nesreče in stiske, bo ta pesem govorila proti njim kot priča, saj ne bo pozabljena v ustih njegovega zaroda. Poznam namreč njegovo mišljenje, po katerem dela že danes, preden sem ga pripeljal v deželo, za katero sem prisegel.«* Ali maliki .22 Mojzes je torej tisti dan napisal to pesem in jo naučil Izraelove sinove. 23 Nunovemu sinu Józuetu je zapovedal in rekel: »Bodi krepak in odločen, kajti ti boš pripeljal Izraelove sinove v deželo, za katero sem jim prisegel, in jaz bom s teboj.« 24 In ko je Mojzes do konca zapisal besede te postave v knjigo,* Ali strela .25 je zapovedal levitom, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, in rekel: 26 »Vzemite to knjigo postave in jo položite zraven skrinje zaveze Gospoda, svojega Boga; tam naj priča proti tebi!* Tako prevodi; hebr. nejasno.27 Poznam namreč tvojo upornost in trdovratnost. Glejte, že danes, ko še živim med vami, se upirate Gospodu; koliko bolj se boste po moji smrti! 28 Zberite pri meni vse starešine svojih rodov in nadzornike, da v njihova ušesa spregovorim te besede in pokličem nebo in zemljo za priči proti njim! 29 Kajti vem, da se boste po moji smrti popolnoma spridili in krenili s poti, ki sem vam jo zapovedal. Zato vas bo v prihodnjih dneh zadela nesreča, ker boste delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, in ga dražili z delom svojih rok.«
Mojzesova pesem Izraelovi Skali
30 In Mojzes je govoril v ušesa vsega Izraelovega občestva besede te pesmi do konca:
Mojzesovo slovo in smrt
Józue določen za naslednika
1 »Prisluhni, nebo, in govoril bom;
in zemlja naj sliši besede mojih ust.1
kakor rosa naj kaplja moj govor,
kakor ploha na mlado travo
in kakor naliv na zelenje. 3 Zakaj oznanjal bom Gospodovo ime;
priznajte veličino našemu Bogu! 4 Skala je, popolno je njegovo delo,
zakaj vsa njegova pota so prava;
zvest Bog je in v njem ni krivice,
pravičen je in iskren.* Tj. Izraelov Bog; podobno v v. 15.18.30.31.5 Pokvarjenci, nič več njegovi sinovi,
sprijen in popačen rod!* Hebr. nejasno.6 Ali tako vračate Gospodu,
bedasto in nespametno ljudstvo?
Mar ni tvoj oče, ki te je ustvaril,
ki te je naredil in te utrdil? 7 Spomni se starodavnih dni,
premisli leta iz roda v rod;
vprašaj očeta in povedal ti bo,
svoje starce in razložili ti bodo! 8 Ko je Najvišji narodom delil posest,
ko je ločeval človeške otroke,
je ljudstvom določil ozemlja
po številu Božjih sinov.* Tako Simah; Q in gr. Božjih angelov ; MT Izraelovih sinov .
Javno branje postave vsako sedmo leto
9 Zakaj Gospodov delež je njegovo ljudstvo,
Jakob je njemu odmerjena dediščina. 10 Našel ga je v deželi puščave,
v pustinji, kjer tuli divjina;
obdal ga je in zanj skrbel,
ga varoval kot punčico svojega očesa.* Sam., gr. Vzdrževal .11 Kakor orel, ki spodbuja k letu svoje gnezdo,
kroži nad svojimi mladiči,
širi svoje peruti, jih prestreza,
jih nosi na svojih krilih. 12 Gospod ga je vodil sam
in z njim ni bilo tujega boga. 13 Posadil ga je na višine dežele,
da je jedel poljske sadove;
dal mu je srkati med iz skale
in olje iz trdega kremena,
Uvod v Mojzesovo pesem
14 maslo goveda in mleko drobnice
s tolščo jagnjet
in bašánskih ovnov in kozlov,
z najbolj izbrano pšenico;
in pil si grozdno kri, vino iskreče. 15 Pa Ješurún se je zredil in začel brcati
– zredil si se, postal tolst in se razširil –
in je zapustil Boga, ki ga je naredil,
in zaničeval je Skalo svoje rešitve.** Sam., gr. In jedel je Jakob in se nasitil. / Pa …Ime pomeni ‘iskreni, pravi’; vzdevek za Izrael.16 Zbujali so mu ljubosumnost s tujci,
z gnusobami so ga dražili;* Tj. z bogovi drugih ljudstev.17 darovali so demonom, ki niso bogovi,
bogovom, ki jih niso poznali,
novim, ki so pred kratkim prišli,
ki niso bili znani vašim očetom. 18 Zanemaril si Skalo, ki te je rodila,
pozabil na Boga, ki te je spravil na svet. 19 Gospod je to videl in jih zavrgel,
ker so ga razjezili njegovi sinovi in hčere.* Q, gr. dodajajo in postal je ljubosumen .20 Rekel je: ›Skril bom pred njimi obličje
in gledal, kakšna bo njih prihodnost;
zakaj to je popačen rod,
sinovi, ki v njih ni zvestobe. 21 Zbujali so mi ljubosumnost z nebogom,
me dražili s svojimi ničevostmi;
zato storim, da bodo ljubosumni na to, kar ni ljudstvo,
z nespametnim narodom jih podražim.* Ali maliki .22 Zakaj vnel se je ogenj v moji jezi
in se razgorel do dna podzemlja;
žrl je zemljo in njene pridelke
in požigal temelje gora. 23 Nakopičil bom nadnje nesreče,
postreljal nanje svoje puščice. 24 Od lakote bodo medleli,
použivala jih bo vročica
in grenka kuga,
zobe zverin bom poslal proti njim
s strupom tistih, ki se plazijo po prahu.* Ali strela .25 Zunaj jim bo meč pobiral otroke,
po hišah pa groza
tako mladeniča kakor devico,
dojenca s sivolascem vred. 26 Rekel sem: Raztreščim jih na koščke,
njih spomin bom izbrisal izmed ljudi,* Tako prevodi; hebr. nejasno.27 če bi se ne bal sovražnikovega srda,
da ne bi njegovi zatiralci napak razumeli,
da ne bi rekli: Naša roka se je vzdignila visoko
in Gospod ni storil vsega tega.‹ 28 Zakaj to je narod brez razsodnosti
in pri njih ni razuma. 29 Ko bi bili modri, bi to razumeli
in mislili na svojo prihodnost.
Mojzesova pesem Izraelovi Skali
30 Kako bi jih eden mogel poditi tisoč
in dva pognati v beg deset tisoč,
da jih ni prodala njih Skala
in da jih Gospod ni izročil? 31 Zakaj njih skala ni kakor naša Skala;
tudi naši sovražniki tako sodijo.* Gr. naši sovražniki so brezumni ; hebr. nejasno.32 Zakaj njih trta je od sódomske trte
in iz gomórskih nasadov;
njihovo grozdje je strupeno,
njihovi grozdi so grenki; 33 strup zmajev je njihovo vino
in okruten strup gadov. 34 ›Mar ni to shranjeno pri meni,
zapečateno v mojih skladiščih? 35 Moje je maščevanje in povračilo
ob času, ko jim klecne noga;
zakaj blizu je dan njihove pogube
in naglo pridejo usodni dogodki.‹ 36 Zakaj Gospod bo svojemu ljudstvu prisodil pravico,
s svojimi služabniki bo imel sočutje,
ko bo videl, da jim je roka oslabela
in ni več ne sužnja ne svobodnjaka. 37 Tedaj poreče: ›Kje so njih bogovi,
skala, h kateri so se zatekli? 38 Kje so tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev,
pili vino njihovih pitnih daritev?
Naj vstanejo, da vam pomorejo,
naj bodo zavetje med vami. 39 Poglejte zdaj, da sem jaz, le jaz,
in ni boga poleg mene;
jaz usmrčujem in oživljam,
zadajam rane in ozdravljam,
in nihče se ne more rešiti iz moje roke. 40 Dà, proti nebu bom vzdignil roko
in rekel: Kakor jaz živim na veke! 41 Ko nabrusim blisk svojega meča
in moja roka seže po sodbi,
tedaj obrnem maščevanje na svoje zatiralce
in povrnem tem, ki me sovražijo. 42 S krvjo upijanim svoje puščice
in moj meč bo jedel meso:
s krvjo pobitih in ujetih,
z dolgolasimi glavami sovražnika.‹ 43 Slavite, narodi, njegovo ljudstvo!
Zakaj on maščuje kri svojih služabnikov
in z maščevanjem povrača svojim zatiralcem
in očisti svojo zemljo, svoje ljudstvo.«* Vrstica ima v Q in gr. daljšo obliko (v oklepaju je besedilo, ki manjka v Q): Nebesa, veselite se z njim! / Vsi Božji sinovi naj se mu klanjajo. / (Narodi, veselite se z njegovim ljudstvom / in vsi Božji angeli naj bodo močni zanj. / ) Kajti maščevana je kri njegovih sinov; / maščeval se bo in dal, da njegovo maščevanje pade na njegove sovražnike. / Povrnil bo tistim, ki ga sovražijo; / Gospod bo očistil deželo svojega ljudstva.44 Mojzes je torej prišel in ljudstvu v ušesa govoril vse besede te pesmi, on in Nunov sin Józue.* Tako sam.; hebr. Hošéa ; prim. 4 Mz 13,16.45 Ko je Mojzes do konca izgovoril vse te besede vsemu Izraelu, 46 jim je rekel: »Vtisnite si v srce vse besede, s katerimi vas danes svarim, da boste zapovedovali svojim sinovom, naj vestno izpolnjujejo vse besede te postave! 47 Kajti to za vas ni prazna beseda, to je vaše življenje in po tej besedi boste podaljšali svoje dni v deželi, v katero greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«
Mojzes sme pred smrtjo pogledati v Kánaan
48 In Gospod je tisti dan govoril Mojzesu in rekel: 49 »Pojdi na pogorje Abarím, na goro Nebo, ki je v moábski deželi nasproti Jerihi, in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem v last Izraelovim sinovom! 50 Potem umri na gori, na katero pojdeš, in se pridruži svojim ljudem, kakor je umrl tvoj brat Aron na gori Hor in bil pridružen svojim ljudem; 51 ker sta mi bila nezvesta sredi Izraelovih sinov pri vodah Meríba v Kadešu v puščavi Cin, ker me sredi Izraelovih sinov nista izpričala kot svetega.* Ime verjetno pomeni ‘prepir’.52 Kajti videl boš pred seboj deželo, vanjo pa ne boš stopil, v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom.«
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije