5 Mojzes 25 25 od 34 poglavij

Daritev prvin in izpoved vere

Izrael obhaja zavezo

Navodila za slovesnost v deželi

¹ Kadar nastane spor med možmi in pridejo k sodbi, da bi jim sodili, naj pravičnega oprostijo, krivičnega pa obsodijo. ² Če je krivični zaslužil udarce, naj sodnik ukaže, da ga položijo na tla in mu vpričo njega dajo toliko udarcev, kolikor je primerno njegovi krivdi. ³ Štirideset udarcev naj mu dajo, več ne, da ne bo tvoj brat, če bi mu dali še veliko več udarcev, onečaščen v tvojih očeh. ⁴ Ne zavezuj gobca volu, kadar vrši žito!

Svaško pravo

⁵ Če bratje bivajo skupaj in eden izmed njih umre, pa nima sina, naj se žena umrlega ne moži ven s tujcem. Njen svak naj gre k njej in si jo vzame za ženo in ji izpolni svaško dolžnost. ⁶ Prvorojenec, ki ga bo rodila, naj se imenuje po njegovem umrlem bratu, da se njegovo ime ne izbriše iz Izraela.^* Ali celih .⁷ Če pa mož ne mara vzeti svakinje, naj gre svakinja k mestnim vratom k starešinam in reče: »Moj svak noče ohraniti imena svojega brata v Izraelu, noče mi izpolniti svaške dolžnosti.« ⁸ Starešine njegovega mesta naj ga pokličejo in mu prigovarjajo. Če vztraja in reče: »Ne maram je vzeti,« ⁹ naj njegova svakinja stopi k njemu pred očmi starešin, mu sezuje sandalo in mu pljune v obraz. Potem naj spregovori in reče: »Tako naj se stori možu, ki noče zidati hiše svojemu bratu.« ¹⁰ In njegovo ime naj se v Izraelu glasi hiša sezutega.

Razne določbe

Dvanajst prekletstev

¹¹ Če se tepeta moška, mož in njegov brat, in se približa žena enega, da bi rešila svojega moža iz rok tistega, ki ga tepe, pa iztegne roko in ga zgrabi za sram,

Molitev po oddaji desetine za reveže

¹² ji odsekaj roko; tvoje oko naj bo brez usmiljenja. ¹³ Ne imej v svoji vreči dveh vrst uteži, večje in manjše! ¹⁴ Ne imej v svoji hiši dveh vrst škafov, večjega in manjšega! ¹⁵ Imej celo in pravilno utež, imej cel in pravilen škaf, da se ti podaljšajo dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!

Izrael je Božje ljudstvo

¹⁶ Kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, vsak, ki dela te reči, vsak, ki ravna nepošteno. ¹⁷ Spominjaj se, kaj ti je storil Amálek na poti, ko ste šli iz Egipta; ¹⁸ kako te je na poti napadel in pobil pri tebi vse, ki so opešali in zaostali za teboj, ko si bil izčrpan in utrujen, in se ni bal Boga! ¹⁹ Ko ti torej Gospod, tvoj Bog, nakloni mir pred vsemi tvojimi sovražniki okrog in okrog v deželi, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje, da jo kot dediščino vzameš v last, izbriši spomin na Amáleka izpod neba! Ne pozabi!

Daritev prvin in izpoved vere

Izrael obhaja zavezo

Navodila za slovesnost v deželi

¹ Ko prideš v deželo, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dedno posest, in jo vzameš v last in se v njej naseliš, ² vzemi nekaj prvin vseh zemeljskih sadov, ki jih dobiš iz svoje dežele, katero ti daje Gospod, tvoj Bog, daj jih v koš in pojdi na kraj, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, da tam prebiva njegovo ime! ³ Potem pridi k duhovniku, ki bo tiste dni, in mu reci: »Danes pričujem Gospodu, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, za katero je Gospod prisegel našim očetom, da nam jo bo dal.« ⁴ Duhovnik naj vzame koš iz tvoje roke in ga postavi pred oltar Gospoda, tvojega Boga.

Svaško pravo

⁵ Potem spregovôri in reci pred Gospodom, svojim Bogom: »Moj oče je bil blodeč Aramejec. Šel je v Egipt in je tam z malo ljudmi tujčeval. Tam pa je nastal iz njega velik, močan in številen narod. ⁶ Toda Egipčani so hudo ravnali z nami, stiskali so nas in nam nalagali težko tlako.^* Ali celih .⁷ In vpili smo h Gospodu, Bogu naših očetov, in Gospod je slišal naš glas in videl našo bedo, težavo in stisko. ⁸ Gospod nas je izpeljal iz Egipta z močno roko in z iztegnjenim laktom, z veliko strahoto, z znamenji in s čudeži. ⁹ Pripeljal nas je v ta kraj in nam dal to deželo, v kateri se cedita mleko in med. ¹⁰ In zdaj, glej, prinašam prvine sadov zemlje, ki si mi jo dal, Gospod.« Tako postavi koš pred Gospoda, svojega Boga, in se prikloni pred Gospodom, svojim Bogom!

Razne določbe

Dvanajst prekletstev

¹¹ Z levitom in tujcem, ki sta v tvoji sredi, se vesêli vseh dobrot, ki jih je Gospod, tvoj Bog, dal tebi in tvoji hiši!

Molitev po oddaji desetine za reveže

¹² Ko v tretjem letu, letu desetine, oddaš celo desetino vsega svojega pridelka in jo daš levitu, tujcu, siroti in vdovi, da se do sitega najedo znotraj tvojih vrat, ¹³ reci pred Gospodom, svojim Bogom: »Odpravil sem iz hiše, kar je bilo posvečenega, in dal tudi levitu, tujcu, siroti in vdovi natanko po tvoji zapovedi, ki si mi jo dal; nobene od tvojih zapovedi nisem prestopil in ne pozabil. ¹⁴ Od tega nisem jedel ob žalovanju, od tega nisem ničesar oddal, ko sem bil nečist, in od tega nisem ničesar dal kakemu mrliču; poslušal sem glas Gospoda, svojega Boga, storil sem čisto tako, kakor si mi zapovedal. ¹⁵ Ozri se dol iz svojega svetega bivališča, iz nebes, in blagoslôvi svoje ljudstvo Izrael in zemljo, ki si nam jo dal, kakor si prisegel našim očetom, deželo, v kateri se cedita mleko in med.«

Izrael je Božje ljudstvo

¹⁶ Danes ti Gospod, tvoj Bog, zapoveduje, da izpolnjuj te zakone in odloke; vestno jih torej izpolnjuj z vsem srcem in vso dušo! ¹⁷ Gospoda si danes pripravil k izjavi, da bo tvoj Bog in da boš hodil po njegovih poteh in izpolnjeval njegove zakone, zapovedi in odloke ter poslušal njegov glas. ¹⁸ In Gospod je danes pripravil tebe k izjavi, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine, kakor ti je obljubil, in da boš izpolnjeval vse njegove zapovedi, ¹⁹ da te postavi visoko v hvali, imenu in sijaju nad vse narode, ki jih je naredil, in da boš sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril.

Daritev prvin in izpoved vere

Izrael obhaja zavezo

Navodila za slovesnost v deželi

¹ Mojzes je z Izraelovimi starešinami ljudstvu zapovedal in rekel: »Izpolnjujte vso zapoved, ki vam jo danes dajem! ² Ko pridete čez Jordan v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, si postavi velike kamne, jih pobeli z apnom ³ in nanje napiši vse besede te postave, ko prideš čez, da prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, v deželo, v kateri se cedita mleko in med, kakor ti je obljubil Gospod, Bog tvojih očetov. ⁴ Ko torej pridete čez Jordan, postavite te kamne, kakor vam danes zapovedujem, na gori Ebál in jih pobeli z apnom!

Svaško pravo

⁵ Postavi tam tudi oltar Gospodu, svojemu Bogu, oltar iz kamnov, nad katerimi ne smeš vihteti železa: ⁶ iz neobdelanih kamnov postavi oltar Gospoda, svojega Boga, in na njem daruj žgalne daritve Gospodu, svojemu Bogu,^* Ali celih .⁷ in žrtvuj mirovne daritve in tam jej in se vesêli pred Gospodom, svojim Bogom! ⁸ Na kamne napiši prav razločno vse besede te postave!« ⁹ Mojzes je z levitskimi duhovniki govoril vsemu Izraelu in rekel: »Molče poslušaj, Izrael! Ta dan si postal ljudstvo Gospoda, svojega Boga. ¹⁰ Poslušaj torej glas Gospoda, svojega Boga, in izpolnjuj njegove zapovedi in zakone, ki ti jih danes zapovedujem.«

Razne določbe

Dvanajst prekletstev

¹¹ Tisti dan je Mojzes zapovedal ljudstvu in rekel:

Molitev po oddaji desetine za reveže

¹² Ko pridete čez Jordan, naj tile stojijo na gori Garizím, da blagoslovijo ljudstvo: Simeon, Levi, Juda, Isahár, Jožef in Benjamin; ¹³ in tile naj stojijo na gori Ebál za preklinjanje: Ruben, Gad, Aser, Zábulon, Dan in Neftáli. ¹⁴ Leviti naj spregovorijo in vsem Izraelovim možem rečejo s povzdignjenim glasom: ¹⁵ »Preklet, kdor naredi rezano ali ulito podobo, gnusobo Gospodu, delo rokodelčevih rok, in jo postavi na skrivnem! In vse ljudstvo naj odgovori in reče: ›Amen.‹

Izrael je Božje ljudstvo

¹⁶ Preklet, kdor zaničuje očeta in mater! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ¹⁷ Preklet, kdor prestavi mejnik svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ¹⁸ Preklet, kdor zapelje slepega na poti! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ¹⁹ Preklet, kdor izkrivlja pravico tujca, sirote in vdove! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ²⁰ Preklet, kdor leže k ženi svojega očeta, ker odgrinja odejo svojega očeta! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ²¹ Preklet, kdor leže h kateri koli živali! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ²² Preklet, kdor leže k sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ²³ Preklet, kdor leže k svoji tašči! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ²⁴ Preklet, kdor na skrivnem ubije svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ²⁵ Preklet, kdor vzame darilo, da prelije kri nedolžnega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹ ²⁶ Preklet, kdor ne potrjuje besed te postave s tem, da bi jih izpolnjeval! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹«