5 Mojzes 1 1 od 34 poglavij

Prvi Mojzesov govor

¹ To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onstran Jordana v puščavi, v Arábi, nasproti Sufu, med Paránom in Tofelom, Labánom, Hacerótom in Di Zahábom,^* Tj. Rdečemu.

Izraelci miroljubno prečkajo Edóm, Moáb in Amón

² enajst dni hoda je od Horeba do Kadeš Barnée po poti h gorovju Seír. ³ In v štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, je Mojzes govoril Izraelovim sinovom vse, kakor mu je bil Gospod zanje zapovedal. ⁴ Potem ko je Mojzes premagal amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu, in bašánskega kralja Oga, ki je prebival v Aštarótu v Edréiju, ⁵ je onstran Jordana v moábski deželi začel razlagati to postavo in rekel:

Ukaz za odhod

⁶ Gospod, naš Bog, nam je govoril na Horebu in rekel: »Dolgo se že zadržujete na tej gori. ⁷ Obrnite se in se odpravite in pojdite k pogorju Amoréjcev in k vsem njihovim sosedom v Arábi, na gorovju, v Šéfeli, v Negebu in ob morski obali, v deželo Kánaancev in k Libanonu do velike reke, reke Evfrat. ⁸ Glejte, pred vas postavljam deželo; pojdite in vzemite v last deželo, za katero je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo bo dal njim in za njimi njihovim potomcem.«

Mojzes postavi sodnike

(2 Mz 18,13–27)

⁹ Takrat sem vam rekel: »Sam vas ne morem nositi.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 2 Mz 18,135 Mz 1,9–18SSP3

¹⁰ Gospod, vaš Bog, vas je namnožil in glej, danes vas je toliko kot zvezd na nebu. ¹¹ Gospod, Bog vaših očetov, naj vas še tisočkrat pomnoži in blagoslovi, kakor vam je govoril. ¹² A kako naj sam nosim vaše težave, bremena in prepire? ¹³ Izberite si po svojih rodovih modre, pametne in izkušene može, da vam jih postavim za voditelje.« ¹⁴ Odgovorili ste mi in rekli: »Dobro je, kar si rekel, da boš storil.« ¹⁵ Tedaj sem vzel poglavarje vaših rodov, modre in izkušene može, in jih postavil za poglavarje nad vami: za tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in nadzornike po vaših rodovih. ¹⁶ Takrat sem ukazal vašim sodnikom in rekel: »Poslušajte zadeve svojih bratov in pravično sodite med človekom in njegovim bratom ali tujcem, ki je pri njem! ¹⁷ Pri sodbi se ne ozirajte na osebe; poslušajte tako majhnega kakor velikega; nikogar se ne bojte, kajti sodba je Božja! Zadevo pa, ki je za vas pretežka, predložite meni, da jo slišim!« ¹⁸ Takrat sem vam zapovedal vse stvari, ki jih morate storiti.

Ogledovanje dežele – nezvestoba ljudstva

(4 Mz 13,1–33; 14,20–45)

¹⁹ Odpravili smo se od Horeba in prehodili vso tisto veliko in strašno puščavo, ki ste jo videli, po poti proti amoréjskemu pogorju, kakor nam je ukazal Gospod, naš Bog. Prišli smo do Kadeš Barnée.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 4 Mz 13,15 Mz 1,19–33SSP3

²⁰ Tedaj sem vam rekel: »Prišli ste do amoréjskega pogorja, ki nam ga je dal Gospod, naš Bog. ²¹ Glej, Gospod, naš Bog, je postavil predte to deželo; pojdi in jo vzemi v last, kakor ti je govoril Gospod, Bog tvojih očetov! Ne boj se in ne trepetaj!« ²² In vsi ste pristopili in rekli: »Pošljimo pred seboj može, da si ogledajo deželo za nas, in naj nam poročajo, kakšna je pot, po kateri bomo šli, in kakšna so mesta, v katera bomo stopili.« ²³ Ta beseda mi je bila všeč in vzel sem izmed vas dvanajst mož, po enega iz vsakega rodu.

Izraelci zavzamejo Sihónovo kraljestvo

(4 Mz 21,10–32)

²⁴ Odšli so, se povzpeli na gorovje in prišli v dolino Eškól. Ogledali so si jo ²⁵ in vzeli v roke nekaj sadežev dežele in nam jih prinesli. Poročali so nam in rekli: »Lepa je dežela, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.« ²⁶ Vi pa niste hoteli iti in ste se upirali ukazu Gospoda, svojega Boga. ²⁷ Godrnjali ste v svojih šotorih in govorili: »Ker nas Gospod sovraži, nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da bi nas dal v roke Amoréjcem, da nas pokončajo. ²⁸ Kam naj gremo? Naši bratje so prestrašili naša srca, ko so rekli: ›Ljudstvo je večje in višje rasti, kakor smo mi; mesta so velika in do neba utrjena; tudi Anákove sinove smo videli tam.‹« ²⁹ Rekel sem vam: »Naj vas ne bo strah in ne bojte se jih! ³⁰ Gospod, vaš Bog, ki hodi pred vami, se bo bojeval za vas prav tako, kakor je pred vašimi očmi to storil za vas v Egiptu ³¹ in v puščavi, kjer si videl, kako te je Gospod, tvoj Bog, nosil, kakor človek nosi svojega sina, vso pot, ki ste jo prehodili, dokler niste prišli v ta kraj.« ³² A kljub temu niste zaupali v Gospoda, svojega Boga, ³³ ki je hodil pred vami po poti, da vam je poiskal kraj za vaše taborjenje, ponoči v ognju, da ste videli pot, po kateri ste hodili, podnevi pa v oblaku. ³⁴ Ko je Gospod slišal glas vaših besed, se je razjezil in prisegel:

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 4 Mz 14,205 Mz 1,34–40SSP3

³⁵ »Nobeden od teh mož iz tega hudobnega rodu ne bo videl lepe dežele, za katero sem prisegel, da jo bom dal vašim očetom, ³⁶ razen Jefunéjevega sina Kaléba; ta jo bo videl, njemu in njegovim sinovom bom dal to deželo, po kateri je hodil, ker se je zvesto držal Gospoda.« ³⁷ Tudi name se je Gospod razjezil zaradi vas in rekel: »Tudi ti ne boš prišel tja, ³⁸ Nunov sin Józue, ki ti streže, on bo prišel tja; osrči ga, kajti on bo dal deželo v last Izraelu! ³⁹ Vaši otroci, o katerih ste rekli, da bodo v plen, in vaši sinovi, ki danes še ne znajo razločevati med dobrim in hudim, ti bodo prišli tja, njim jo bom dal in dobili jo bodo v last. ⁴⁰ Vi pa se obrnite in se odpravite po poti proti Trstičnemu morju!«^* Tj. Rdečemu.⁴¹ Tedaj ste odgovorili in rekli: »Grešili smo pred Gospodom, šli bomo gor in se bojevali, natanko tako, kakor nam je zapovedal Gospod, naš Bog.« In opasali ste vsak svojo bojno opravo in ste lahkomiselno hoteli iti v pogorje.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 4 Mz 14,395 Mz 1,41–45SSP3

⁴² Gospod pa mi je rekel: »Reci jim: ›Ne hodite in ne bojujte se, ker jaz nisem med vami, da vas sovražniki ne porazijo!‹« ⁴³ Govoril sem vam, a niste poslušali, temveč ste se uprli Gospodovemu ukazu in predrzno šli v pogorje. ⁴⁴ Tedaj so vam prišli nasproti Amoréjci, ki prebivajo v tistem pogorju; in podili so vas, kakor delajo čebele, in vas pobijali od Seíra do Horme. ⁴⁵ Vrnili ste se in jokali pred Gospodom, a Gospod ni hotel slišati vašega glasu, ni vam prisluhnil. ⁴⁶ Tako ste veliko dni, ki ste jih prebili tam, ostali v Kadešu.

Prvi Mojzesov govor

¹ Potem smo se obrnili in se po poti proti Trstičnemu morju odpravili v puščavo, kakor mi je naročil Gospod. Veliko dni smo hodili okoli Seírskega pogorja.^* Tj. Rdečemu.

Izraelci miroljubno prečkajo Edóm, Moáb in Amón

² Tedaj mi je Gospod spregovoril in rekel: ³ »Dolgo že hodite okoli tega pogorja, obrnite se proti severu! ⁴ Zapovej ljudstvu in reci: ›Šli boste čez ozemlje svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru. Ustrašili se vas bodo, zato se zelo varujte, ⁵ da ne bi začenjali boja z njimi. Ne bom vam namreč dal nobenega dela njihove dežele, niti za podplat ne, kajti Seírsko gorovje sem dal v last Ezavu.

Ukaz za odhod

⁶ Kupujte si od njih živež za denar, da boste jedli; tudi vodo si kupujte od njih za denar, da boste pili! ⁷ Kajti Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. Vedel je, kako si hodil po tej veliki puščavi: že štirideset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj; ničesar ti ni manjkalo.‹« ⁸ Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru, po poti prek Arábe mimo Eláta in Ecjón Geberja, potem smo se obrnili in odšli po poti proti moábski puščavi.

Mojzes postavi sodnike

(2 Mz 18,13–27)

⁹ In Gospod mi je rekel: »Ne napadaj Moába in ne začenjaj boja z njim! Kajti od njegove dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar v last Lotovim sinovom.« –

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 2 Mz 18,135 Mz 1,9–18SSP3

¹⁰ Prej so tam bivali Emejci, veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. ¹¹ Kakor Anákovci so tudi ti veljali za Rafájevce, Moábci pa so jih imenovali Emejce. ¹² V Seíru so prej prebivali Horéjci. Ezavovi sinovi pa so jim vzeli njihovo posest, jih pokončali pred seboj in se naselili na njihovo mesto, kakor je Izrael storil z deželo, ki jim jo je Gospod dal v last. – ¹³ »Zdaj se vzdignite in pojdite čez potok Zered!«In šli smo čez potok Zered. ¹⁴ Dni pa, v katerih smo hodili od Kadeš Barnée, dokler nismo prišli čez potok Zered, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov iz tabora, kakor jim je Gospod prisegel. ¹⁵ Gospodova roka je bila namreč proti njim, da bi jih iztrebil iz tabora, dokler ne bi izginili. ¹⁶ Ko so vsi bojevniki izmed ljudstva preminili in pomrli, ¹⁷ mi je Gospod govoril in rekel: ¹⁸ »Danes boš šel čez moábsko ozemlje, čez Ar,

Ogledovanje dežele – nezvestoba ljudstva

(4 Mz 13,1–33; 14,20–45)

¹⁹ in se približal meji Amónovih sinov: ne napadaj jih in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od dežele Amónovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal v last Lotovim sinovom.« –

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 4 Mz 13,15 Mz 1,19–33SSP3

²⁰ Tudi ta velja za deželo Rafájevcev; v njej so nekdaj prebivali Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjce; ²¹ veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. Toda Gospod jih je pokončal pred njimi in Amónci so zavzeli njihovo posest in se naselili na njihovo mesto, ²² kakor je storil za Ezavove sinove, ki prebivajo v Seíru, da je pred njimi pokončal Horéjce; in zavzeli so njihovo posest in se naselili na njihovo mesto. Tako je ostalo do danes. ²³ Tudi Avéjce, ki so prebivali po pristavah do Gaze, so pokončali Kaftoréjci, ki so prišli iz Kaftorja, in se naselili na njihovo mesto.

Izraelci zavzamejo Sihónovo kraljestvo

(4 Mz 21,10–32)

²⁴ »Vzdignite se, odpravite se in pojdite čez Arnónovo dolino! Glej, v roke ti dam hešbónskega kralja Sihóna, Amoréjca, in njegovo deželo. Začni jo osvajati in spusti se z njim v boj! ²⁵ Ta dan začnem pošiljati nad ljudstva pod vsem nebom strah in grozo pred teboj; ko bodo slišali govoriti o tebi, se bodo tresli in trepetali pred teboj.« ²⁶ Tedaj sem poslal iz puščave Kedemót poslance k Sihónu, hešbónskemu kralju, z mirovnimi besedami, rekoč: ²⁷ »Rad bi šel čez tvojo deželo; hodil bom samó po poti, ne bom krenil ne na desno ne na levo. ²⁸ Živež mi prodaj za denar, da bom jedel, in vodo mi daj za denar, da bom pil! Samó z nogami naj grem čez, ²⁹ kakor so mi to dovolili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seírju, in Moábci, ki prebivajo v Aru, dokler ne pridem čez Jordan v deželo, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.« ³⁰ Toda hešbónski kralj Sihón nam ni hotel dovoliti, da bi šli čez njegovo ozemlje; kajti Gospod je zakrknil njegovega duha in naredil njegovo srce trdovratno, da bi ti ga dal v roke, kakor je zdaj. ³¹ In Gospod mi je rekel: »Glej, začel sem ti izročati Sihóna in njegovo deželo, začni osvajati, da dobiš v last njegovo deželo!« ³² Sihón nam je z vsem ljudstvom prišel nasproti, da bi se bojeval pri Jahcu. ³³ In Gospod, naš Bog, nam ga je izročil in pobili smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo. ³⁴ Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in z zakletvijo pokončali vsako mesto: moške, ženske in otroke; nikogar nismo pustili živega.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 4 Mz 14,205 Mz 1,34–40SSP3

³⁵ Le živino smo si prisvojili in plen iz mest, ki smo jih zavzeli. ³⁶ Od Aroêrja ob robu Arnónove doline in od mesta v dolini pa tja do Gileáda ni bilo tako utrjenega mesta, da ga ne bi mogli zavzeti; vse nam je izročil Gospod, naš Bog. ³⁷ Le deželi Amónovih sinov se nisi približal, vsemu bregu reke Jabóka, mestom v pogorju in vsem krajem, ki nam jih je prepovedal Gospod, naš Bog.