4 Mojzes 13 13 od 36 poglavij

Poskus vstopa v Kánaan

Mojzes pošlje oglednike

(5 Mz 1,19–33)

Ljudstvo noče naprej

¹ Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 5 Mz 1,194 Mz 13,1–33SSP3

² »Pošlji nekaj mož, da ogledajo kánaansko deželo, ki jo bom dal Izraelovim sinovom! Iz vsakega očetnega rodu pošljite po enega moža; vsak izmed njih naj bo knez.« ³ Mojzes jih je po Gospodovem ukazu poslal iz Paránske puščave. Vsi ti so bili poglavarji Izraelovih sinov. ⁴ To so njihova imena: za Rubenov rod Zakúrjev sin Šamúa, ⁵ za Simeonov rod Horíjev sin Šafát, ⁶ za Judov rod Jefunéjev sin Kaléb, ⁷ za Isahárjev rod Jožefov sin Jigál,^* Db. dobra .⁸ za Efrájimov rod Nunov sin Hošéa, ⁹ za Benjaminov rod Rafújev sin Paltí,^* Tj. varstvo njihovih bogov, malikov.¹⁰ za Zábulonov rod Sodíjev sin Gadiél, ¹¹ za Jožefov – Manásejev – rod Susíjev sin Gadí, ¹² za Danov rod Gemalíjev sin Amiél, ¹³ za Aserjev rod Mihaelov sin Setúr, ¹⁴ za Neftálijev rod Vofsíjev sin Nahbí, ¹⁵ za Gadov rod Mahíjev sin Geuél. ¹⁶ To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal, da ogledajo deželo. In Mojzes je Nunovemu sinu Hošéu dal ime Józue. ¹⁷ Mojzes jih je torej poslal ogledat kánaansko deželo in jim rekel: »Pojdite gor skozi Negeb, povzpnite se na pogorje ¹⁸ in poglejte, kakšna je dežela in kakšni ljudje prebivajo v njej: ali so močni ali slabotni, ali jih je malo ali veliko!^** Ali kaznuje .Ali do tretjega in četrtega rodu .¹⁹ In kakšna je dežela, v kateri živijo: ali je dobra ali slaba; in kakšna so mesta, v katerih prebivajo: ali so to tabori ali trdnjave;

Bog razglasi kazen za neposlušni rod

(5 Mz 1,34–40)

²⁰ in kakšna je zemlja: ali mastna ali pusta, ali je v njej drevje ali ne. Bodite pogumni in prinesite nekaj sadu te dežele!« Bil pa je ravno čas prvega grozdja. ²¹ Šli so torej gor in si ogledali deželo od Cinske puščave do Rehóba blizu Lebó Hamáta. ²² Šli so v Negeb in prišli v Hebrón. – Tam so bivali Anákovi sinovi: Ahimán, Šešáj in Talmáj. Hebrón so postavili sedem let prej kakor Coan v Egiptu. – ²³ Prišli so do Eškólske doline. Tam so odrezali vejico vinske trte z grozdom; po dva sta ga nosila na drogu. Utrgali so tudi nekaj granatnih jabolk in smokev. ²⁴ Temu kraju so zaradi grozda, ki so ga tam odrezali Izraelovi sinovi, dali ime Eškólska dolina. ²⁵ Po štiridesetih dneh so se vrnili z ogledovanja dežele.^* Tj. Rdečemu.²⁶ Šli so in prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti Izraelovih sinov v Paránsko puščavo, v Kadeš. Njima in vsej skupnosti so poročali in jim pokazali sadove dežele. ²⁷ Tako so mu pripovedovali: »Prišli smo v deželo, v katero si nas poslal. Zares se v njej cedita mleko in med in tole je njeno sadje, ²⁸ toda ljudje, ki živijo v deželi, so močni in mesta utrjena in zelo velika; tudi Anákove sinove smo videli tam. ²⁹ Amálek prebiva v deželi Negeb; Hetejci, Jebusejci in Amoréjci prebivajo na pogorju, Kánaanci pa so ob morju in ob Jordanu.« ³⁰ Kaléb pa je vpričo Mojzesa miril ljudstvo in rekel: »Le pojdimo in se je polastimo; prav gotovo jo lahko premagamo!« ³¹ Toda možje, ki so hodili z njim, so rekli: »Nikakor ne moremo iti nad to ljudstvo, ker je močnejše od nas.« ³² Očrnili so deželo, ki so jo ogledali, pred Izraelovimi sinovi in rekli: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je dežela, ki žre svoje prebivalce. In vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so visoke postave. ³³ Tam smo videli tudi velikane, Anákove sinove iz rodu velikanov; v lastnih očeh smo bili kakor kobilice in taki smo morali biti tudi v njihovih očeh.«

Poskus vstopa v Kánaan

Mojzes pošlje oglednike

(5 Mz 1,19–33)

Ljudstvo noče naprej

¹ Tedaj je vsa skupnost zagnala vik in krik in ljudstvo je tisto noč jokalo.

1

Vrstice, ki se sklicujejo sem

• 5 Mz 1,194 Mz 13,1–33SSP3

² Vsi Izraelovi sinovi so godrnjali proti Mojzesu in Aronu; vsa skupnost jima je rekla: »O da bi umrli v egiptovski deželi ali da bi umrli v tej puščavi! ³ Zakaj nas Gospod vodi v to deželo, da bomo padli pod mečem? Naše žene in naši otroci bodo postali plen. Ali ne bi bilo boljše za nas, če bi se vrnili v Egipt?« ⁴ In govorili so drug drugemu: »Postavimo si poglavarja in vrnimo se v Egipt!« ⁵ Tedaj sta Mojzes in Aron padla na obraz pred vsem občestvom skupnosti Izraelovih sinov. ⁶ Nunov sin Józue pa in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila med tistimi, ki so ogledali deželo, sta pretrgala svoja oblačila ⁷ in rekla vsej skupnosti Izraelovih sinov: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je izredno lepa dežela.^* Db. dobra .⁸ Če bomo Gospodu všeč, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri se cedita mleko in med. ⁹ Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva dežele! Kajti za obed nam bodo; senca se je umaknila od njih, z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!«^* Tj. varstvo njihovih bogov, malikov.¹⁰ Ko pa je vsa skupnost govorila, da ju je treba kamnati, se je vsem Izraelovim sinovom nad shodnim šotorom prikazalo Gospodovo veličastvo. ¹¹ In Gospod je rekel Mojzesu: »Doklej me bo to ljudstvo zaničevalo in kako dolgo mi še ne bodo verjeli kljub vsem znamenjem, ki sem jih storil med njimi? ¹² Udarim jih s kugo in jih razdedinim, iz tebe pa naredim narod, ki bo večji in mogočnejši, kakor je ta.« ¹³ Mojzes je rekel Gospodu: »Toda Egipčani bodo to slišali, kajti s svojo močjo si to ljudstvo izpeljal iz njihove srede. ¹⁴ Povedali bodo prebivalcem te dežele, kako so slišali, da si ti, Gospod, sredi tega ljudstva, da se ti, Gospod, prikazuješ iz oči v oči, da tvoj oblak stoji nad njimi in da hodiš pred njimi podnevi v oblačnem in ponoči v ognjenem stebru. ¹⁵ Če torej to ljudstvo usmrtiš do zadnjega moža, bodo narodi, ki so slišali govorice o tebi, rekli: ¹⁶ ›Ker Gospod ni mogel pripeljati tega ljudstva v deželo, ki jim jo je s prisego obljubil, jih je poklal v puščavi.‹ ¹⁷ Naj se torej zdaj izkaže, kako velika je tvoja moč, Gospod, kakor si govoril: ¹⁸ ›Gospod je počasen v jezi
in poln dobrote;
odpušča krivdo in upornost,
toda nikakor ne oprosti krivde,
obiskuje krivdo očetov
na sinovih,
na tretjih in na četrtih.‹^** Ali kaznuje .Ali do tretjega in četrtega rodu .¹⁹ Odpusti, prosim, krivdo tega ljudstva po svoji veliki dobroti, kakor si prizanašal temu ljudstvu od Egipta do tod!«

Bog razglasi kazen za neposlušni rod

(5 Mz 1,34–40)

²⁰ Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. ²¹ Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja: ²² Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu, ²³ nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. ²⁴ Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last. ²⁵ Amalečan in Kánaanec prebivata v dolini, zato se jutri obrnite in odpravite v puščavo po poti proti Trstičnemu morju!«^* Tj. Rdečemu.²⁶ Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: ²⁷ »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme. ²⁸ Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil. ²⁹ V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni. ³⁰ Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. ³¹ Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. ³² In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. ³³ Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. ³⁴ Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati. ³⁵ Jaz, Gospod, sem govoril. Resnično, vse to bom storil vsej tej hudobni skupnosti, ki se je povezala proti meni; v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹« ³⁶ Može pa, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so po vrnitvi s tem, da so očrnili deželo, zapeljali vso skupnost, da je godrnjala proti njemu, ³⁷ te može, ki so grdo očrnili deželo, je zadela nadloga in so umrli pred Gospodom. ³⁸ Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb pa sta izmed tistih mož, ki so šli ogledovat deželo, ostala pri življenju.

Neuspeh predrzne pobude

(5 Mz 1,41–45)

³⁹ Mojzes je te besede povedal vsem Izraelovim sinovom in ljudstvo je začelo silno žalovati. ⁴⁰ Drugo jutro so zgodaj vstali in šli na vrh gore in rekli: »Glej, tu smo, hočemo iti v kraj, o katerem je govoril Gospod; res smo grešili.« ⁴¹ Mojzes pa je rekel: »Zakaj vendar hočete delati proti Gospodovemu ukazu? Ne bo se vam posrečilo. ⁴² Ne hodíte, da vas sovražniki ne pobijejo, kajti Gospoda ni v vaši sredi! ⁴³ Amalečan in Kánaanec sta namreč tam pred vami in padli boste pod mečem. Ker ste se obrnili od Gospoda, Gospod ne bo z vami.« ⁴⁴ A so si vseeno predrznili iti na vrh pogorja, čeprav se ne skrinja Gospodove zaveze ne Mojzes nista ganila iz tabora. ⁴⁵ Tedaj sta prišla Amalečan in Kánaanec, ki sta prebivala na tistem pogorju, in jih premagala in razkropila tja do Horme.