2 Samuel 9 9 od 24 poglavij

David in Jonatanov sin Mefibóšet

Poraz Amóncev in Arámcev

(1 Krn 19,1–19)

¹ David je rekel: »Ali je preostal še kdo iz Savlove hiše, da bi mu mogel izkazati milost zaradi Jonatana?« ² Bil pa je neki služabnik iz Savlove hiše, Cibá po imenu, in poklicali so ga k Davidu. Kralj mu je rekel: »Si ti Cibá?« Rekel je: »Da, tvoj hlapec.« ³ Kralj je rekel: »Ali ni več nikogar iz Savlove hiše, da bi mu mogel izkazati Božjo milost?« Cibá je rekel kralju: »Še Jonatanov sin je, hrom na obe nogi.« ⁴ Kralj mu je rekel: »Kje je?« Cibá je rekel kralju: »Glej, v hiši Amiélovega sina Mahírja iz Lo Dabárja.« ⁵ Kralj David ga je dal pripeljati iz hiše Amiélovega sina Mahírja iz Lo Dabárja. ⁶ Ko je Mefibóšet, sin Jonatana, Savlovega sina, prišel k Davidu, je padel na obraz in se poklonil. David je rekel: »Mefibóšet!« Ta je rekel: »Glej, tvoj hlapec.« ⁷ David mu je rekel: »Ne boj se, kajti hočem ti izkazati milost zaradi tvojega očeta Jonatana. Vrnil ti bom vsa polja tvojega očeta Savla in vedno boš jedel pri moji mizi.« ⁸ On pa je padel na kolena in rekel: »Kaj je tvoj hlapec, da si se ozrl na mrtvega psa, kakršen sem jaz?« ⁹ Nato je kralj poklical Savlovega služabnika Cibája in mu rekel: »Vse, kar je pripadalo Savlu in vsej njegovi hiši, dajem sinu tvojega gospoda. ¹⁰ Obdeluj mu zemljo s svojimi sinovi in hlapci in spravljaj pridelke, da bo imel sin tvojega gospoda kruha za živež. Mefibóšet, sin tvojega gospoda, pa bo vedno jedel pri moji mizi.« Cibá pa je imel petnajst sinov in dvajset hlapcev. ¹¹ Cibá je rekel kralju: »Vse, kar je moj gospod kralj zapovedal svojemu hlapcu, bo tvoj hlapec storil. Toda Mefibóšet jé pri moji mizi kakor eden izmed kraljevih sinov.« ¹² Mefibóšet je imel majhnega sina, po imenu Miha. Vsi, ki so bivali v Cibájevi hiši, so služili Mefibóšetu. ¹³ Mefibóšet pa je bival v Jeruzalemu, ker je vedno jedel pri kraljevi mizi. Bil pa je na obe nogi hrom.

David in Jonatanov sin Mefibóšet

Poraz Amóncev in Arámcev

(1 Krn 19,1–19)

¹ Potem ko je kralj Amóncev umrl, je namesto njega zavladal njegov sin Hanún. ² David je rekel: »Naklonjen hočem biti Naháševemu sinu Hanúnu, kakor je bil njegov oče meni naklonjen.« Zato je David poslal svoje služabnike, da bi ga po njih potolažil zaradi njegovega očeta. Ko so Davidovi služabniki prišli v deželo Amóncev, ³ so amónski knezi rekli svojemu gospodu Hanúnu: »Misliš, da želi David častiti tvojega očeta, ker ti pošilja tolažnike? Ali ni David poslal svojih služabnikov k tebi zato, da bi preiskal mesto, ga ogledal in razdejal?« ⁴ Zato je dal Hanún Davidove služabnike prijeti, jim obriti polovico brade in jim odrezati pol oblačila, do sedala, nato jih je odslovil. ⁵ Ko so Davidu to sporočili, jim je poslal sle naproti; možje so bili namreč zelo osramočeni. Kralj je rekel: »Ostanite v Jerihi, dokler vam ne zraste brada; potem se vrnite!« ⁶ Amónci so videli, da so se Davidu zamerili. Zato so Amónci poslali sle in najeli Arámce iz Bet Rehóba in Arámce iz Cobe – dvajset tisoč pešcev in kralja iz Maáhe s tisoč možmi ter ljudi iz Toba, dvanajst tisoč mož. ⁷ Ko je David to slišal, je poslal Joába z vso vojsko junakov. ⁸ Amónci so prišli ven in se pred vhodom v mestna vrata postavili v bojno vrsto; Arámci iz Cobe in Rehóba ter možje iz Toba in Maáhe pa so bili posebej na polju. ⁹ Ko je Joáb videl, da ima bojno vrsto spredaj in zadaj, je izbral nekaj izvrstnih Izraelcev in jih postavil Arámcem nasproti. ¹⁰ Preostalo vojsko je izročil svojemu bratu Abišáju, da se je postavila nasproti Amóncem. ¹¹ Rekel je: »Če bodo Arámci močnejši od mene, mi bodi ti v pomoč! Če pa bodo Amónci močnejši od tebe, pridem jaz tebi na pomoč. ¹² Bodi pogumen in hrabro se bojujva za naše ljudstvo in za mesta našega Boga! Gospod pa naj stori, kar je dobro v njegovih očeh!« ¹³ Ko je tedaj Joáb z ljudstvom, ki je bilo z njim, krenil v boj z Arámci, so ti zbežali pred njim. ¹⁴ Ko pa so Amónci videli, da so Arámci zbežali, so tudi sami zbežali pred Abišájem in se umaknili v mesto. Tedaj se je Joáb obrnil od Amóncev in prišel v Jeruzalem. ¹⁵ Ko so Arámci videli, da so jih Izraelci porazili, so se zbrali. ¹⁶ Hadadézer je poslal sle in pripeljal Arámce, ki so bili onkraj veletoka. Prišli so v Helám. Načeloval jim je Šobáh, poveljnik Hadadézerjeve vojske.^* Tj. Evfrata.¹⁷ Ko so to sporočili Davidu, je zbral ves Izrael, prekoračil Jordan in prišel v Helám. Arámci so se postavili nasproti Davidu in se bojevali z njim. ¹⁸ Toda Arámci so zbežali pred Izraelom. David je pobil izmed Arámcev sedemsto bojevnikov na bojnih vozeh in štirideset tisoč konjenikov. Tudi vojskovodja Šobáha je pobil, da je tam umrl.^* 1 Krn 19,18 sedem tisoč .¹⁹ Ko so vsi kralji, ki so bili podložni Hadadézerju, videli, da so jih Izraelci porazili, so sklenili mir z Izraelom in se jim podredili. Arámci pa so se zbali, da bi še naprej pomagali Amóncem.