2 Kroniška 1 Naslednje →
2 Salomon je sklical vse Izraelce, poveljnike tisočnij in stotnij, sodnike in vse vojvode po vsem Izraelu, družinske poglavarje. 3 In šli so, Salomon in ves zbor z njim, na višino, ki je bila v Gibeónu. Tam je bil namreč Božji shodni šotor, ki ga je bil naredil Gospodov služabnik Mojzes v puščavi. – 4 Božjo skrinjo pa je David prenesel iz Kirját Jearíma na mesto, ki ga je sam pripravil zanjo: postavil je namreč zanjo šotor v Jeruzalemu. – 5 Tudi bronasti oltar, ki ga je naredil Becalél, Uríjev sin in Hurov vnuk, je bil tam pred Gospodovim prebivališčem; tega sta Salomon in zbor poiskala. 6 Salomon je tam na bronastem oltarju, ki je bil pred Gospodom, pri shodnem šotoru, daroval tisoč žgalnih daritev. 7 Tisto noč se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!« 8 Salomon je rekel Bogu: »Ti si mojemu očetu Davidu izkazoval veliko naklonjenost, mene pa si postavil za kralja namesto njega. 9 O Gospod Bog, naj se zdaj uresniči tvoja obljuba mojemu očetu Davidu. Postavil si me namreč za kralja čez ljudstvo, ki je številno kakor prah zemlje. 10 Daj mi zdaj modrost in znanje, da bom znal odhajati in prihajati pred tem ljudstvom! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu velikemu ljudstvu?« * 11 Bog je rekel Salomonu: »Ker ti je bilo to pri srcu in nisi prosil bogastva, premoženja in slave, ne smrti svojih sovražnikov, in tudi nisi prosil dolgega življenja, temveč si prosil zase modrosti in znanja, da bi mogel vladati mojemu ljudstvu, kateremu sem te postavil za kralja, 12 ti bosta dana modrost in znanje. Pa tudi bogastvo, premoženje in slavo ti bom dal, kakršnih niso imeli kralji, ki so bili pred teboj, in tudi za tabo ne bo takšnega.« 13 Nato se je Salomon z višine v Gibeónu, izpred shodnega šotora, vrnil v Jeruzalem in kraljeval nad Izraelom. *