1 Makabejci 8 — SSP3

← Prejšnje 1 Makabejci 8 Naslednje →

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Hvala Rimljanov

¹ Juda je slišal o Rimljanih, da slovijo po tem, da so močni bojevniki, naklonjeni vsem, ki se jim pridružijo, da izkazujejo prijateljstvo vsem, ki pridejo k njim, in da so močni bojevniki. ² Pripovedovali so mu o njihovih vojnah in o velikih dejanjih, ki so jih izvršili med Galačani, kako so jih premagali in jim vsilili davek. ^* ³ Pa še o tem, kar so storili v Španiji, da bi se v tej deželi polastili njenih srebrnih in zlatih rudnikov. ⁴ In o tem, kako so se polastili celotne dežele s svojo zmožnostjo in vztrajnostjo, čeprav je bil ta kraj zelo oddaljen od njih. In o kraljih, ki so jih prišli napast s skrajnega konca zemlje, pa so jih potolkli in jim prizadeli hud poraz, medtem ko so jim drugi plačevali letni davek. ^* ⁵ Pa še o tem, kako so v vojni porazili ter si podvrgli Filipa, kralja Kitéjcev Perzéja in tiste, ki so se vzdignili proti njim. ⁶ Porazili so tudi Antíoha Vélikega, kralja Azije, ki je v vojni nastopil proti njim s sto dvajsetimi sloni, konjenico, z bojnimi vozovi in zelo številno vojsko. ⁷ Zajeli so ga živega in njemu in njegovim naslednikom naložili plačevanje velikega davka in izročitev talcev. ⁸ Izmed najlepših dežel, ki jih je imel, so mu odvzeli Indijo, Medijo in Lidijo ter jih izročili kralju Evmenésu. ⁹ Prebivalci Grčije so sklenili, da nastopijo in jih uničijo. ¹⁰ Ko so Rimljani izvedeli za stvar, so poslali nadnje enega samega vojskovodja in se bojevali proti njim. Med Grki je padlo veliko žrtev. Rimljani so odpeljali v suženjstvo njihove žene in otroke, nje pa oplenili, si podvrgli njihovo zemljo, porušili njihove trdnjave in jih spravili v odvisnost vse do današnjega dne. ^* ¹¹ Prav tako so uničili in si podvrgli druga kraljestva in otoke, ki so se jim svojčas uprli. Ohranili pa so prijateljstvo s svojimi prijatelji in tistimi, ki so se opirali nanje. ¹² Podvrgli so si kralje od blizu in daleč in vsi, ki zaslišijo njihovo ime, se jih ustrašijo. ¹³ Oni, ki jih podprejo, da bi postali kralji, kralji tudi postanejo. One pa, ki jih ne marajo, odstavijo. Na višku svoje moči so. ¹⁴ In kljub temu si niti eden izmed njih ni nadel diadema. Prav tako se ni oblekel v škrlat, da bi se v njem bleščal. ¹⁵ Ustanovili so si skupščino, kjer se vsak dan tristo dvajset članov stalno posvetuje o tem, kako naj dobro vladajo ljudstvu. ^* ^* ¹⁶ Vsako leto izročajo oblast enemu samemu človeku, da jim vlada in gospoduje vsej njihovi deželi. In vsi so pokorni edinole njemu in med njimi ni ne nevoščljivosti ne ljubosumja.

Zavezništvo med Judi in Rimljani

¹⁷ Juda je torej izbral Evpólema, sina Janeza, sina Koca, ter Jazona, sina Eleazarja, in ju poslal v Rim, da bi tam sklenila prijateljstvo in zavezništvo ¹⁸ in bi jih Rimljani rešili jarma, saj so videli, kako kraljestvo Grkov spravlja Izraela v sužnost. ¹⁹ Šla sta v Rim in to je bila zelo dolga pot. Stopila sta v senat in spregovorila takole: ²⁰ »Juda Makabejec, njegovi bratje in izraelsko ljudstvo so naju poslali k vam, da bi sklenili z vami zavezništvo in mir in da bi bili vpisani med vaše zaveznike in prijatelje.« ²¹ Predlog jim je bil všeč. ²² Tule je prepis pisma, ki so ga vrezali v bronaste table in ga poslali v Jeruzalem, da bi jim bilo tam spomenik miru in zavezništva: ²³ »Naj bodo Rimljani in judovski narod vekomaj srečni na morju in na kopnem. Naj bosta meč in sovražnik daleč od njih. ²⁴ Toda če bi Rimu kot prvemu ali komu od njegovih zaveznikov zagrozila vojna kjer koli v mejah njihove oblasti, ²⁵ se bo judovski narod z vsem srcem bojeval na njegovi strani, kakor mu bodo narekovale okoliščine. ²⁶ Sovražni strani ne bo dajal ali posojal ne žita ne orožja ne denarja ne ladij, če se bo tako zdelo Rimu primerno. Svojih obveznosti se bo držal brez protiuslug. ²⁷ Prav tako se bodo Rimljani, če bi se v vojno prvi zapletel judovski narod, z vsem srcem bojevali skupaj z njim, kakor jim bodo okoliščine narekovale. ²⁸ Njegovim sovražnikom ne bodo dajali ne žita ne orožja ne denarja ne ladij, če se bo zdelo Rimu tako primerno. Teh svojih obveznosti se bodo držali brez zvijače.« ²⁹ Takšno je bilo besedilo, s katerim so Rimljani sklenili pogodbo z judovskim ljudstvom. ³⁰ »Če pa bodo pozneje eni ali drugi hoteli pogodbi kaj dodati ali odvzeti, bodo storili to po svoji volji. Kar bodo dodali ali odvzeli, bo imelo polno veljavo. ³¹ Glede vsega hudega pa, ki ga jim je prizadel kralj Demetrij, smo mu pisali takole: ›Zakaj tlačiš s svojim težkim jarmom Jude, naše prijatelje in zaveznike? ³² Če se bodo torej še pritožili zoper tebe, jih bomo podprli in se bojevali proti tebi na morju in na kopnem.‹«

← Prejšnje Naslednje →