1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Juda pride do zmage v Emavsu

(2 Mkb 8,21–29)

1 Górgija je vzel s seboj pet tisoč mož in tisoč izbranih konjenikov, in ta vojska je odrinila ponoči, 2 da bi planila na taborišče Judov, jih presenetila in potolkla. Pot so mu kazali ljudje iz trdnjave. 3 Juda je izvedel za to in tudi sam odrinil s svojimi hrabrimi bojevniki, da bi potolkel kraljeve sile pri Emavsu, 4 dokler so bile čete še razkropljene zunaj taborišča. 5 Górgija je prišel ponoči v Judovo taborišče, pa ni našel nikogar. In tako jih je iskal po hribih. Govoril je namreč: »Ti ljudje bežijo pred nami.« 6 Ko se je naredil dan, se je Juda prikazal na ravnini s tri tisoč možmi. Vendar niso imeli ne opreme ne mečev, kakršnih bi si želeli. * 7 Zagledali so taborišče poganov. Bilo je močno in utrjeno, obkrožala ga je konjenica, in to so bili ljudje, izurjeni v bojevanju. 8 Juda je rekel možem, ki so bili z njim: »Ne bojte se te množice in ne plašite se njihovega napada! 9 Spomnite se, kako so bili naši očetje rešeni ob Rdečem morju, ko jih je faraon zasledoval s svojo vojsko. 10 Zato zdaj zakličimo v nebo, naj nam bo naklonjeno, naj se spomni zaveze z očeti in naj danes stre to vojsko pred našimi očmi. * 11 In vsi bodo spoznali, da je nekdo, ki odkupuje in rešuje Izraela.« 12 Ko so tujci vzdignili oči in videli, da jim prihajajo nasproti, 13 so šli iz taborišča, da bi se spopadli. Judovi možje pa so zatrobentali 14 in se vrgli v boj. Pogani so bili pomendrani in so pobegnili proti ravnini. 15 Vsi, ki so zaostali, so padli pod mečem. Zasledovali so jih vse do Gezerja in do Idumejske, Ašdódske in Jámnijske ravnine. Od njih je padlo približno tri tisoč mož. 16 Ko se je Juda s svojo vojsko vrnil z zasledovanja, 17 je rekel ljudstvu: »Ne hlepite po plenu, kajti pred vami je še ena bitka. 18 Na hribu nedaleč od nas je Górgija s svojo vojsko. Zdaj se hrabro postavite proti našim sovražnikom in se bojujte z njimi, potem pa boste mirno segli po plenu.« 19 Juda je še tako govoril, ko se je izza hriba prikazal oddelek sovražnikov. * 20 Ti so opazili, da njihovi bežijo in da je taborišče v plamenih. Še je bilo videti dim, ki je kazal, kaj se je zgodilo. 21 Ko so videli to, so se silno prestrašili. In ko so videli v ravnini še Judovo vojsko, pripravljeno na napad, 22 so vsi pobegnili v deželo tujerodcev. 23 Juda pa se je vrnil, da bi se lotil plena v taborišču. Nabrali so veliko zlata in srebra, vijoličastega in morskega škrlata ter veliko bogastva. 24 Ko so se vračali, so peli zahvalno pesem nebu: »Ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.« 25 Tisti dan je Izrael doživel veliko odrešitev.