Juda 1
4 Prikradlo se je namreč nekaj ljudi, ki so bili že davno zapisani tej obsodbi. To so brezbožneži, ki sprevračajo v razuzdanost milost našega Boga in zanikujejo našega edinega Gospodarja in Gospoda Jezusa Kristusa. 5 Čeprav že vse veste, vas hočem spomniti, da je Gospod ljudstvo najprej rešil iz egiptovske dežele, potem pa pokončal tiste, ki niso verovali. * 6 Tudi angele, ki niso obvarovali svoje oblasti, ampak zapustili svoje bivališče, hrani večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne. 7 Tudi Sódoma in Gomóra in okoliška mesta, ki so prav tako kakor oni nečistovala in se vdajala poželenju po drugem mesu, so postavljena za zgled takó, da trpijo kazen večnega ognja. 8 Tako tudi ti v svojem sanjarjenju skrunijo meso, zametujejo gospostvo in preklinjajo veličastva. * * 9 Pa se vendar sam nadangel Mihael, ko se je pravdal s hudičem in prepiral za Mojzesovo truplo, hudiča ni upal tožiti s preklinjanjem, ampak je rekel: »Gospod naj te kaznuje!« * 10 Ti pa preklinjajo tisto, česar ne poznajo, in se pogubljajo v tem, kar kakor brezumne živali znajo po naravi. 11 Gorje jim! Krenili so na Kajnovo pot, zaradi zaslužka so se prepustili Bileámovi zablodi in so propadli v Korahovem uporu. 12 Ti so madeži vaših bratskih obedov, ko se brez strahu gostijo skupaj z vami, a pasejo sami sebe. Brezvodni oblaki so, ki jih mimo ženejo vetrovi, poznojesenska drevesa brez sadov so, dvakrat mrtva, izkoreninjena, 13 divji morski valovi so, ki naplavljajo peno lastne sramote, blodeče zvezde, zanje je prihranjena večna črna tema. © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)