Juditina molitev
1 Judita se je vrgla na obraz, se po glavi posula s pepelom in si odgrnila raševino, v katero je bila oblečena. Bil je ravno čas, ko so v Jeruzalemu zvečer v hišo Božjo prinašali kadilno daritev. Judita je tedaj z močnim glasom zaklicala h Gospodu in rekla: 2 »Gospod, Bog mojega očeta Simeona! Ti si dal meč v njegovo roko, da kaznuje tujce, ki so razvezali pas devici, da bi jo oskrunili, in razgalili njena stegna, da bi jih omadeževali, in onečastili njeno nedrje, da bi ga osramotili. Ti si rekel: ›To se ne sme delati.‹ – In vendar so to delali. 3 Zato si njihove poglavarje izročil pokolu; in ležišče, ki se je sramovalo njihove prevare, je bilo prevarano do krvi. In pobil si služabnike z njihovimi gospodarji in gospodarje na njihovih prestolih. 4 Njihove žene si izročil v plen in njihove hčere v ujetništvo; in dal si, da si vse njihovo imetje razdelijo tvoji ljubljeni sinovi, ki so goreli v gorečnosti do tebe in se zgražali nad skrunitvijo svoje krvi in te klicali na pomoč. Bog, moj Bog! Usliši mene ubogo vdovo! 5 Ti si ustvaril, kar je bilo poprej in tedaj in poslej, ti si si zamislil, kar je zdaj in kar bo; in kar si si zamislil, se je zgodilo. 6 Stvari, ki si jih bil sklenil, so bile tu in so rekle: ›Glej, tu smo!‹ Zakaj tebi so na voljo vsa pota in tvoja odločitev je v tvojem predvidevanju. 7 Glej, Asirci se grmadijo v svoji moči, bahajo se s konji in konjeniki, ponašajo se s silo svojih pešcev, zaupajo v svoje ščite in kopja, v loke in prače – in niso spoznali, da si ti Gospod, ki razbija vojne. 8 Tebi je ime Gospod. S svojo močjo zlomi njihovo silo in s svojim srdom stri njihovo oblast! Zakaj namenili so se, da onečastijo tvoje svetišče in da oskrunijo šotor, kjer prebiva tvoje sveto ime, in da z mečem odsekajo roglje tvojega oltarja. 9 Glej njihov napuh! Pošlji svojo jezo nad njihove glave! Daj mi v mojo roko, roko vdove, moč, da izpeljem svoj načrt. 10 Z zapeljivostjo mojih usten pobij služabnika ob gospodarju in gospodarja ob služabniku! Naj ženska roka zlomi njihov ponos! 11 Tvoja moč ni v množici, tvoja oblast ne sloni na močnih; ti si Bog ponižanih, pomočnik majhnih, zaščitnik slabotnih, branitelj preziranih, rešitelj obupanih. 12 Daj, Bog mojega očeta, Bog Izraelove dediščine, Gospod nebes in zemlje, stvarnik voda, kralj vsega svojega stvarstva, usliši mojo prošnjo! 13 Daj, da bo moja zapeljiva beseda zadala rane in udarce njim, ki so naklepali hudo zoper tvojo zavezo in tvoje sveto domovanje, zoper goro Sion in hišo, kjer je bivališče tvojih sinov. 14 In daj, da bo vse tvoje ljudstvo in da bodo vsi narodi spoznali in razumeli, da si ti Bog, Bog vse moči in oblasti, in da razen tebe ni nikogar, ki bi varoval Izraelov rod.«© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)