Juditine priprave na odhod
1 Ko je Judita nehala klicati Izraelovega Boga in končala svoje besede, 2 je vstala, poklicala služabnico in se spustila v hišo, v kateri se je navadno zadrževala samo ob sobotah in praznikih. 3 Tam je odložila raševino, v katero je bila poprej ogrnjena, slekla svoja vdovska oblačila, se okopala in namazilila z dragocenimi dišavami. Razčesala si je lase in si na glavo pritrdila diadem ter se oblekla v obleko veselja, ki jo je nosila, ko je še živel njen mož Manáse. 4 Obula je sandale in si nataknila nanožne obročke, nadela si je zapestnice, prstane, uhane in ves svoj nakit: tako se je ozaljšala, da bi lahko zapeljala poglede vseh moških, ki bi jo srečali. * 5 Svoji služabnici je dala čutaro z vinom in vrč z oljem; torbo ji je napolnila s praženim žitnim zrnjem, figovim kolačem in čistim kruhom; skrbno je zavila vso jedilno posodo in jo dala nositi svoji spremljevalki. *Judita odide v Holofernov tabor
6 Stopili sta skozi mestna vrata Betulije in tam srečali na položajih Uzíja in starešini Kabríja in Karmíja. 7 Ko so jo ti trije zagledali in videli, kako je vsa drugačna v obraz in kako je spremenjena v svoji obleki, so čez vse občudovali njeno lepoto in ji rekli: 8 »Bog naših očetov naj ti nakloni milost, da se ti posrečijo tvoji načrti v ponos Izraelovim sinovom in v poveličanje Jeruzalema.« 9 Ona pa se je priklonila v molitvi pred Bogom in nato jim je rekla: »Zapovejte, da mi odpro mestna vrata. Odšla bom, da se izpolni, o čemer ste se pogovarjali z mano.« In ukazali so mladim možem, naj ji odpro, kot je želela. 10 Tako so storili in Judita je odšla iz mesta in njena služabnica ob njej. Možje iz mesta so gledali za njo, kako se je spuščala po pobočju in šla po dolini, dokler so jo še lahko videli. 11 Hodili sta po dolini naravnost naprej, dokler nista naleteli na asirske prednje straže. 12 Stražarji so jo zadržali in spraševali: »Čigava si? Od kod prihajaš? Kam si namenjena?« Odvrnila je: »Hči Hebrejcev sem. Pobegnila sem od njih, ker se vam bodo predali, da jih pohrustate. 13 Namenjena sem k Holofernu, vrhovnemu poveljniku vaših oboroženih sil, da mu sporočim besede resnice. Pokazala mu bom pot, po kateri lahko gre in osvoji vso gorsko pokrajino, ne da bi kateri njegovih mož izgubil telo ali duha življenja.« 14 Ko so možje slišali njene besede in strmeli v njen obraz, ki se jim je zdel čudo izredne lepote, so ji rekli: 15 »Rešila si si življenje, ker si pohitela pred obličje našega gospoda. Zdaj pa pojdi do njegovega šotora! Nekaj naših mož te bo pospremilo, dokler te ne izročijo v njegove roke. 16 Če boš stala pred njim, se nič ne boj v svojem srcu. Lepo mu povej po svojih besedah in on bo dober s teboj.« 17 Izbrali so sto mož in jih dali njej in njeni služabnici za spremstvo ter ju odvedli do Holofernovega šotora. 18 Po vsem taboru je zavladalo veliko vznemirjenje, zakaj novica o njenem prihodu se je naglo razširila od šotora do šotora. Vojaki so se zbirali in jo obkrožali, ko je stala pred Holofernovim šotorom in čakala, da ga obvestijo o njej. 19 Strmeli so nad njeno lepoto in zaradi nje občudovali Izraelove sinove. Drug drugemu so govorili: »Ne smemo podcenjevati ljudstva, ki ima takšne ženske. Ne bilo bi modro, če bi enega samega od njih pustili živega. Če jih pustimo, lahko prelisičijo ves svet.« 20 Nato so prišli Holofernovi telesni stražarji in služabniki in jo odvedli v šotor. 21 Holofernes je počival na svojem ležišču pod mrežo proti komarjem, ki je bila spletena iz škrlatnih in zlatih niti, vanjo pa so bili vtkani smaragdi in drugi dragulji. 22 Ko so ga obvestili o Juditinem prihodu, je stopil v prednji del šotora, pred njim pa so nosili srebrne svečnike. 23 Ko je Judita stopila predenj in pred njegove služabnike, so vsi ostrmeli nad lepoto njenega obraza. Vrgla se je predenj na obraz, da se mu pokloni, toda njegovi sluge so jo dvignili.© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)