Sodniki 17 17 sur 21 chapitres

Dodatki

Mihovo svetišče

Danovci iščejo dediščino

¹ Bil je mož z Efrájimskega pogorja, ime mu je bilo Miha. ² Rekel je svoji materi: »Tisoč in sto srebrnikov, ki so ti bili vzeti in si zaradi njih silno preklinjala in tudi rekla na moja ušesa, glej, srebrniki so pri meni; jaz sem jih vzel.« Njegova mati mu je rekla: »Gospod naj te blagoslovi, moj sin.« ³ Tedaj je vrnil tisoč in sto srebrnikov svoji materi. Njegova mati mu je rekla: »Sama sem te srebrnike po svojih rokah posvetila Gospodu za svojega sina, da bi se izdelala rezana in ulita podoba. Zdaj ti jih dajem nazaj.« ⁴ Ko je vrnil srebro svoji materi, je njegova mati vzela dvesto srebrnikov in jih dala livarju. Ta je iz njih naredil rezano in ulito podobo ter jo dal v Mihovo hišo. ⁵ Tako je mož Miha imel božjo hišo. Dal je narediti tudi efód in hišne bogove, enega izmed svojih sinov pa je posvetil, da je postal duhovnik. ⁶ V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu; vsak je delal, kakor se je zdelo prav v njegovih očeh. ⁷ Bil je pa neki mladenič iz Betlehema v Judu, iz Judove rodbine. Bil je levit in je tamkaj bival kot tujec.^* Nekateri gr. rkp. in niso imeli stika s Sirijo/Arámom .⁸ Ta mož je šel iz mesta, iz Betlehema v Judu, da bi se naselil kot tujec, kjer bi našel kako mesto. Ko je tako prehodil svojo pot, je prišel na Efrájimsko pogorje v Mihovo hišo. ⁹ Miha mu je rekel: »Od kod prihajaš?« Levit mu je rekel: »Iz Betlehema v Judu. Prihajam sem, da bi se naselil kot tujec, kjer bi kaj našel.«^* Db. dobra .¹⁰ Miha mu je rekel: »Ostani pri meni in mi boš oče ter duhovnik. Ob določenih dneh ti bom dal deset srebrnikov, potrebno obleko in živež.« Tako je levit prišel tja. ¹¹ Levit je bil voljan prebivati z možem; in mladenič mu je bil kakor eden izmed njegovih sinov. ¹² Potem je Miha posvetil levita in mladenič mu je bil duhovnik ter ostal v njegovi hiši. ¹³ Miha je namreč rekel: »Zdaj vem zagotovo, da mi bo Gospod naklonjen, kajti levita imam za duhovnika.«

Dodatki

Mihovo svetišče

Danovci iščejo dediščino

¹ V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu. In v tistih dneh si je rod Danovcev iskal dediščino, da bi na njej prebival, kajti do tega dne mu še ni pripadala dediščina sredi Izraelovih sinov. ² Danovi sinovi so tedaj odposlali pet mož iz svojih rodbin in svojih okrajev, same hrabre može iz Core in Eštaóla, da bi si ogledali deželo in jo preiskali. Rekli so jim: »Pojdite in preiščite deželo!« Prišli so tako na Efrájimsko pogorje v Mihovo hišo in so tam prenočili. ³ Ko so bili v Mihovi hiši, so spoznali glas mladega levita. Približali so se in mu rekli: »Kdo te je pripeljal sem? Kaj delaš tu in kaj imaš tukaj?« ⁴ Rekel jim je: »Tako in tako mi je Miha storil ter me najel, da bi mu bil duhovnik.« ⁵ Rekli so mu: »Vprašaj, prosimo, Boga, da spoznamo, ali bo uspešna naša pot, na katero smo krenili?« ⁶ Duhovnik jim je rekel: »Pojdite v miru! Gospodu je po volji vaša pot, na katero ste krenili.« ⁷ Pet mož je šlo in prišli so v Lajiš. Videli so ljudstvo, ki je v njegovi sredi, da živi brezskrbno, po šegi Sidóncev mirno in varno. V deželi namreč ni bilo nikogar, ki bi komu kaj žalega storil. Tudi jim ni ničesar manjkalo, čeprav so bili daleč od Sidóncev in niso imeli z ljudmi nobenega stika.^* Nekateri gr. rkp. in niso imeli stika s Sirijo/Arámom .⁸ Potem so prišli k svojim bratom v Coro in Eštaól. Njihovi bratje so jim rekli: »Kaj prinašate?« ⁹ Rekli so: »Vstanite, pojdimo nadnje! Videli smo deželo in glejte, zelo lepa je. Kaj še čakate? Ne obotavljajte se iti; pojdimo in polastimo se dežele.^* Db. dobra .¹⁰ Ko boste prišli tja, boste prišli k brezskrbnemu ljudstvu. Dežela pa je razsežna in Bog vam jo daje v roke. To je kraj, v katerem ne manjka ničesar od vsega, kar je na zemlji.« ¹¹ Tedaj je odrinilo od tam iz Danove rodbine, iz Core in Eštaóla šeststo z bojno opravo oboroženih mož. ¹² Šli so in se utaborili pri Kirját Jearímu v Judu. Zato se kraj do tega dne imenuje Mahané Dan in glej, zahodno od Kirját Jearíma je. ¹³ Od tod so šli naprej čez Efrájimsko pogorje in prišli do Mihove hiše. ¹⁴ Tistih pet mož, ki so šli, da bi si ogledali deželo Lajiš, je spregovorilo in rekli so svojim bratom: »Ali ne veste, da so v teh hišah efód in hišni bogovi, rezana in ulita podoba? Vedite zdaj, kaj boste storili!« ¹⁵ Krenili so tja in stopili v hišo mladega levita, v Mihovo hišo in ga pozdravili. ¹⁶ Šeststo z bojno opravo oboroženih mož izmed Danovih sinov pa se je ustavilo na vhodu pri vratih. ¹⁷ Potem se je pet mož, ki so si šli ogledovat deželo, vzdignilo. Šli so tja in vzeli rezano podobo, efód, hišne bogove in ulito podobo. Duhovnik in šeststo z bojno opravo oboroženih mož pa so stali na vhodu pri vratih. ¹⁸ Tedaj je tem, ki so stopili v Mihovo hišo in vzeli rezano podobo, efód, hišne bogove in ulito podobo, duhovnik rekel: »Kaj delate?« ¹⁹ Ti so mu rekli: »Molči! Položi svojo roko na svoja usta in pojdi z nami! Tako nam boš oče in duhovnik. Kaj je boljše, da si duhovnik v hiši enega moža, ali da si duhovnik rodu ali rodbini v Izraelu?« ²⁰ Tedaj se je vzradovalo duhovnikovo srce. Vzel je efód, hišne bogove in rezano podobo ter stopil v sredo med ljudstvo. ²¹ Potem so se obrnili in šli naprej. Otroke, živino in premoženje so peljali pred seboj. ²² Ko so bili že daleč od Mihove hiše, so se sešli možje, ki so bivali v hišah ob Mihovi hiši, in jo udrli za Danovimi sinovi. ²³ Ko so klicali za Danovimi sinovi, so se ti obrnili in rekli Mihu: »Kaj ti je, da si jih sklical proti nam?« ²⁴ Rekel je: »Mojega boga, ki sem ga dal narediti, ste vzeli z duhovnikom vred in odšli. Kaj zdaj še imam? Kako mi sploh morete reči: ›Kaj ti je?‹« ²⁵ Danovi sinovi so mu rekli: »Naj se več ne sliši tvoj glas pri nas, sicer vas napadejo razkačeni možje in tako spraviš svoje življenje in življenje svoje hiše v nevarnost.« ²⁶ Nato so Danovi sinovi šli svojo pot in Miha je videl, da so močnejši od njega, zato se je vrnil in odšel v svojo hišo.

Danovci zavzamejo Lajiš

²⁷ Vzeli so torej s seboj to, kar je naredil Miha, in duhovnika, ki ga je imel, ter šli nad Lajiš k mirnemu in brezskrbnemu ljudstvu. Udarili so jih z ostrim mečem, mesto pa požgali z ognjem. ²⁸ Nihče jim ni priskočil na pomoč, kajti bili so oddaljeni od Sidóna in z ljudmi niso imeli nikakršnega stika. To se je zgodilo v dolini pri Bet Rehóbu. Potem so mesto spet pozidali in se v njem naselili. ²⁹ Mesto so poimenovali Dan, po imenu njihovega očeta Dana, ki se je rodil Izraelu. Prej pa je bilo ime mesta Lajiš. ³⁰ Nato so Danovi sinovi postavili tja rezano podobo, Jonatan, sin Geršóna, sinú Manáseja, on in njegovi sinovi pa so bili duhovniki za Danov rod do dneva, ko so morali iz dežele v izgnanstvo.^* Nekateri gr. rkp. sinú Mojzesa .³¹ Imeli so vse dni postavljeno rezano podobo, ki jo je naredil Miha, dokler je bila Božja hiša v Šilu.