1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
Pravi in lažni prijatelji
1 Vsak prijatelj bo rekel: »Tudi jaz znam biti prijatelj,«pa je prijatelj samo po besedi.
2 Ali ni na smrt žalostno,
če se tovariš ali prijatelj sprevrže v sovražnika?
3 O hudobno nagnjenje! Iz česa si bilo oblikovano,
da svet prekrivaš s prevaro?
* 4 Kakšen tovariš se veseli, dokler se prijatelju dobro godi,
v času stiske pa se bo postavil proti njemu.
* 5 Kakšen tovariš deli s prijateljem trud zaradi trebuha,
pred bitko pa bo pobral ščit.
6 Nikar v svoji duši ne pozabi na prijatelja,
ne pozabi nanj, če si premožen.
*
Dober in slab svetovalec
7 Vsak svetovalec povzdiguje svoj predlog,toda marsikateri daje nasvete v lastno korist.
8 Pred svetovalcem varuj svojo dušo
in najprej poskušaj izvedeti, kaj potrebuje,
ker utegne odločati v lastno korist.
Kocko bo namreč vrgel v tvojo škodo
9 in rekel: »Tvoja pot je pravilna,«
potem pa stopil na nasprotno stran, da bi videl, kaj te bo doletelo.
10 Ne posvetuj se s takim, ki nate gleda zviška.
Skrivaj svoj načrt pred ljubosumnimi ljudmi.
11 Ne razpravljaj z žensko o njeni tekmici,
ne z bojazljivcem o vojni,
ne s trgovcem o trgovanju,
ne s kupcem o prodajanju,
ne z zavistnežem o hvaležnosti,
ne z brezsrčnim o dobrotljivosti,
ne z lenuhom o kakršnem koli delu,
ne s stalnim dninarjem o setvi,
ne z lenim hlapcem o večjem delu;
nič ne daj na noben nasvet takih ljudi.
12 Pogosto pa se druži s pobožnim možem,
o katerem veš, da se ravna po postavi,
s takim, ki je v svoji duši po tvoji duši,
ki bo sočustvoval s teboj, če te kaj doleti.
13 Upoštevaj tudi nasvet srca,
saj nimaš zanesljivejšega od njega,
14 saj duša človeka včasih opozarja bolje
kakor sedem stražarjev, ki stojijo na stražnem stolpu.
15 Pri vsem tem pa prosi Najvišjega,
naj tvoje korake uravnava v resnici.
Prava in lažna modrost
16 Začetek vsakega dejanja je beseda,pred vsakršno dejavnostjo premislek.
17 Kot sled srčnega dogajanja
poganjajo štiri prvine:
18 dobro in zlo, življenje in smrt;
nad njimi pa ima vedno oblast jezik.
19 Dobi se bistroumen mož, ki lahko mnoge pouči,
a je zase nekoristen.
20 Dobi se mož, ki je spreten v besedi, a je osovražen;
tak nobene hrane ne bo zaslužil.
21 Gospod ga pač ni obdaril s prikupnostjo,
ker mu manjka sleherna modrost.
22 Dobi se moder mož, ki je moder za svojo dušo,
sadovi njegove pameti v njegovih ustih so zanesljivi.
23 Moder mož bo svoje ljudstvo vzgajal,
sadovi njegove modrosti so zanesljivi.
* 24 Moder mož bo poln blagoslova,
vsi, ki ga bodo gledali, ga bodo blagrovali.
25 Življenju moža so odmerjeni dnevi,
Izraelovih dni pa ni mogoče prešteti.
26 Modri bo v svojem ljudstvu deležen zaupanja,
njegovo ime bo živelo na veke.
Zmernost
27 Otrok, preveri svojo dušo, dokler si pri moči,premisli, kaj ji škodi in tega ji ne dovoli.
28 Ni namreč vse vsem v prid,
ni vsaka duša zadovoljna s čimersibodi.
29 Pri nobeni pojedini ne bodi nezmeren,
ne hlastaj po jedeh.
30 Preobilne jedi bodo namreč prinesle bolezen,
nezmernost pripelje do bljuvanja.
31 Zaradi nezmernosti jih je že veliko umrlo,
kdor pa je pazljiv, si podaljša življenje.
© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)