Psalm 137 (136)

Ob babilonskih rekah

1 Ob rekah Babilona,
tam smo sedeli in jokali,
ko smo se spominjali Siona.
2 Na vrbe v njegovi sredi
smo obesili svoje citre,
3 kajti tam so naši osvajalci zahtevali od nas besede pesmi,
naši mučitelji veselo rajanje:
»Zapojte nam katero sionskih pesmi!«
4 Kako bi mogli peti Gospodovo pesem
na tuji zemlji?
5 Če pozabim tebe, Jeruzalem,
naj moja desnica pozabi prijem.
*
6 Jezik naj se mi prilepi k nebu,
če se te ne bom spominjal,
če ne bom povzdignil Jeruzalema
nad vrh svojega veselja.
7 Spomni se, Gospod, zoper sinove Edóma,
dneva Jeruzalema,
ko so govorili: »Porušite, porušite
vse do temeljev v njem!«
8 Hči babilonska, uničevalka,
blagor mu, ki ti poplača
tvoje dejanje, ki si nam ga storila!
9 Blagor mu, ki zgrabi in trešči
tvoje otročiče ob skalo!