O ločitvi
1 Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel v judejsko pokrajino na drugi strani Jordana. 2 Za njim so šle velike množice in jih je tam ozdravil. 3 Prišli so k njemu farizeji in da bi ga preizkušali, so mu rekli: »Ali je dovoljeno možu iz katerega koli vzroka odsloviti ženo?« 4 Odgovoril je: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo 5 in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. 6 Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« 7 Rekli so mu: »Zakaj pa je potem Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odsloviti?« 8 Dejal jim je: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako. 9 Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje.« * 10 Tedaj so mu njegovi učenci rekli: »Če je z možem in ženo tako, se ni dobro ženiti.« 11 On pa jim je dejal: »Ne dojamejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je dano. 12 Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume.« *© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)