Salomon prosi modrosti
1 Bog očetov in Gospod usmiljenja,ki si vse naredil s svojo besedo,
2 ki si s svojo modrostjo izoblikoval človeka,
da bi gospodaril nad stvarmi, ki si jih ti ustvaril,
3 da bi svet upravljal s svetostjo in pravičnostjo
in sodil iz svoje poštene duše,
4 daj mi modrost, ki zraven tebe sedi na prestolu,
in ne črtaj me iz števila svojih otrok.
5 Zakaj tvoj služabnik sem, sin tvoje služabnice,
slaboten človek sem, moje življenje je kratko,
in premalo se spoznam na sodbo in postave.
6 Zakaj tudi če bi kdo med človeškimi otroki bil popoln,
pa bi mu manjkala tvoja modrost, ne bo nič veljal.
7 Ti si me izbral za kralja svojega ljudstva,
za sodnika svojih sinov in hčera.
8 Ti si ukazal sezidati tempelj na tvoji sveti gori
in oltar v mestu, ki si ga izbral za svoje bivališče,
posnetek svetega šotora, ki si ga bil zasnoval pred začetkom.
9 Zraven tebe je modrost, ki ve za tvoja dela,
in je bila zraven, ko si ustvarjal svet;
ve, kaj ugaja tvojim očem
in kaj je po tvojih zapovedih prav.
10 Pošlji jo iz svetih nebes,
od prestola svojega veličastva jo pošlji,
da bo pri meni, da se bo z mano trudila,
da bom spoznal, kaj tebi ugaja.
11 Ona namreč ve in razume vse,
modro me bo vodila v mojih dejanjih
in me varovala v svoji slavi.
12 Tedaj ti bodo moja dela po volji,
tedaj bom pravično vladal tvojemu ljudstvu,
tedaj bom vreden prestola svojega očeta.
Modrost je potrebna
13 Kateri človek more spoznati Božjo voljo?Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod?
14 Misli umrljivih so namreč bojazljive,
naše sodbe nestanovitne,
15 kajti minljivo telo tlači dušo,
zemski šotor utesnjuje zaskrbljeni um.
16 Komaj dojemamo, kar je na zemlji,
težko najdemo, kar imamo v rokah.
Kdo bo torej prišel na sled nebeškim rečem?
17 Kdo bi spoznal tvojo voljo, ko bi ne bil ti dal modrosti,
ko ne bi bil z višav poslal svojega svetega duha?
18 Tako pa so zemljanom pota izravnana
in ljudje so poučeni o tem, kaj ti je po volji,
po modrosti so bili rešeni.
© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)