+ AND  ·  - NOT  ·  / OR  ·  * ? wildcard  ·  "phrase"

Izaija 9 9 sur 66 chapitres

Prihaja knez miru

1 Ljudstvo, ki je hodilo v temi,
je zagledalo veliko luč,
nad prebivalci v deželi smrtne sence
je zasvetila luč.
2 Zbudil si silno radost,
naredil si veliko veselje.
Veselijo se pred teboj,
kakor se veselijo ob žetvi,
kakor se radujejo, ko delijo plen.
3 Kajti jarem njegovega bremena
in palico na njegovem hrbtu,
šibo njegovega priganjača
si zlomil kot na dan Midjáncev.
*
Tj. kaznovanja.4 Kajti vsak vojaški škorenj, ki hrupno koraka,
in ogrinjalo, ki je prepojeno s krvjo,
bo sežgano, bo hrana za ogenj.

\nd Gospod\nd* grozi Asircem

5 Kajti dete nam je rojeno,
sin nam je dan.
Oblast je na njegovih ramah,
imenuje se:
Čudoviti svetovalec, Močni Bog,
Večni Oče, Knez miru.
6 Oblast se bo širila
in miru ne bo konca
na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu.
Vzpostavil ga bo in utrdil
s pravico in pravičnostjo
od zdaj in na veke.
Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.

Bog grozi Izraelu

7 Gospod je poslal besedo zoper Jakoba,
padla je v Izrael.
8 Spoznalo jo bo vse ljudstvo,
Efrájim in prebivalci Samarije,
ki v napuhu in s prevzetnim srcem pravijo:
9 »Opeka je razpadla,
zidali bomo s klesanimi kamni,
sikomóre so posekane,
nadomestili jih bomo s cedrami.«
10 Toda Gospod vzdiguje zoper nje Recínove nasprotnike
in spodbada njihove sovražnike,
11 Aráma z vzhoda in Filistejce od zahoda,
da žro Izraela na vsa usta.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.
12 Ljudstvo pa se ne spreobrne k njemu, ki ga tepe,
ne išče Gospoda nad vojskami.
13 Zato Gospod odseka Izraelu glavo in rep,
krošnjo in ločje v enem dnevu.
14 Stari in ugledni je glava,
prerok, ki uči laži, je rep.
15 Vodniki tega ljudstva so zapeljivci
in tisti, ki jih vodijo, so pogubljeni.
16 Zato se Gospod ne veseli njegovih mladeničev
in nima usmiljenja z njegovimi sirotami in vdovami,
ker so vsi skrunilci in hudodelci
in vsaka usta bedasto govorijo.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.
*
Ali kugo .

Samo ostanek se bo rešil

17 Da, krivičnost gori kakor ogenj,
použiva robidovje in trnje,
požiga drevesa gostega gozda,
da se vrtinči v dimnih stebrih.
18 Srd Gospoda nad vojskami
požiga deželo
in ljudstvo je kakor hrana za ogenj,
drug drugemu ne prizanašajo.
19 Žro na desni, vendar so lačni,
jedo na levi, vendar niso siti,
jedo meso lastnega lakta:
20 Manáse Efrájima, Efrájim Manáseja,
oba skupaj sta proti Judu.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.

Prihaja knez miru

1 Gorje njim, ki izdajajo krivične odloke
in pišejo okrutne sodbe,
2 da zavračajo pritožbe revnih
in jemljejo pravico stiskanim med mojim ljudstvom,
da so vdove njihov plen
in ropajo sirote.
3 Kaj boste naredili na dan obiskanja,
pred viharjem, ki bo prišel iz daljave?
H komu boste tekli po pomoč,
kje boste pustili svoje bogastvo?
*
Tj. kaznovanja.4 Kdor se ne bo upogibal med ujetimi,
bo padel med pobitimi.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.

\nd Gospod\nd* grozi Asircem

5 Gorje Asircu! Šiba moje jeze,
palica mojega srda je v njegovi roki.
6 Pošljem ga nad skrunilni narod,
nad ljudstvo, ki se nanj srdim, in mu ukažem,
naj ga pleni in opleni, naj ga ropa in izropa,
naj ga potepta kakor blato na cesti.

Bog grozi Izraelu

7 On pa si tega ne predstavlja tako,
njegovo srce ne misli tako,
temveč namerava uničiti
in iztrebiti nemalo narodov.
8 Rekel je namreč:
»Mar niso moji prvaki obenem tudi kralji?
9 Mar ni kakor Kárkemiš tudi Kalne,
mar ni kakor Arpád tudi Hamát,
mar ni kakor Damask tudi Samarija?
10 Kakor je moja roka osvojila kraljestva malikov,
katerih podobe so bile močnejše, kot so jeruzalemske in samarijske,
11 mar ne bom, kakor sem storil Samariji in njenim malikom,
storil tako tudi Jeruzalemu in njegovim podobam?«
12 Ko bo Gospod dokončal vse svoje delo na gori Sion in v Jeruzalemu, bo obračunal s sadovi iz prevzetnega srca asirskega kralja in s slavo v njegovih ošabnih očeh. 13 Rekel je namreč:
»S svojo močno roko sem delal
in s svojo modrostjo, ker sem razumen.
Odstranil sem meje med ljudstvi,
oropal sem njihove zakladnice
in kot junak odstavil prestolujoče.
14 Moja roka je pograbila
bogastva ljudstev kakor gnezdo,
kakor kdo pobere zapuščena jajca,
tako sem jaz pobral vso zemljo.
Ni ga bilo, ki bi bil zganil s perutjo,
odprl kljun ali začivkal.«
15 Mar se baha sekira pred njim, ki z njo seka?
Mar se postavlja žaga pred njim, ki jo vleče?
Kakor da bi šiba vihtela njega, ki jo vzdiguje,
kakor da bi palica vzdigovala njega, ki ni les.
16 Zato bo Gospod, Bog nad vojskami,
poslal med njegove debeluhe sušico
in pod njegovo slavo bo zagorel požar,
kakor zagori ogenj.
*
Ali kugo .

Samo ostanek se bo rešil

17 Izraelova luč bo postala ogenj,
njegov Sveti bo plamen,
ki bo požgal in použil njegovo trnje
in njegovo robidovje v enem dnevu.
18 Slavo njegovega gozda in njegovega sadovnjaka
bo uničil od duše do mesa:
bo kakor bolehavec, ki hira.
19 Ostanek dreves od njegovega gozda bo majhen,
otrok jih bo lahko zapisal.
20 Tisti dan se Izraelov ostanek, ubežnik Jakobove hiše, ne bo več opiral nanj, ki ga je tepel, temveč se bo zvesto opiral na Gospoda, Svetega Izraelovega. 21 Ostanek, ostanek Jakobov se bo spreobrnil k močnemu Bogu. 22 Čeprav bi bilo tvojega ljudstva, o Izrael, kakor je peska ob morju, se bo spreobrnil le njegov ostanek. Sklenjeno je pokončanje, ki razliva pravičnost. 23 Kajti pokončanje, ki je sklenjeno, bo izvršil Gospod, Bog nad vojskami, po vsej deželi.* Ali po vsej zemlji .

Bog bo kaznoval Asirce

24 Zato tako govori Gospod, Bog nad vojskami: »Ne boj se, moje ljudstvo, ki prebivaš na Sionu, Asirca, ki te tepe s šibo in vzdiguje nadte svojo palico kakor Egipčani. 25 Kajti le še malo časa, pa bo srd prenehal in moja jeza bo njemu v pogubo. 26 Gospod nad vojskami bo zavihtel bič nad njim, kakor je potolkel Midjánce pri Orébovi skali in kakor je vzdignil svojo palico nad morje proti Egipčanom. 27 Tisti dan bo vzel njegovo breme s tvojega hrbta, njegov jarem s tvojega tilnika, jarem bo uničen zaradi maziljenja.«* Db. olja .

Bliskovit pohod Asircev

28 Pride nad Ajo,
gre skozi Migrón,
v Mihmásu pusti svoj pratež.
29 Prekoračijo prelaz:
»V Gebi prenočimo!«
Ramá trepeta,
Savlova Gíbea beži.
30 Povzdigni svoj glas, hči galímska!
Prisluhni, Láješa,
odgovori, Anatót!
31 Madména beži,
prebivalci Gebíma, razkropite se!
32 Še danes bo stal v Nobu
in žugal z roko
proti gori hčere sionske,
proti jeruzalemskemu griču.

Bog jih zaustavi

33 Pa glej, Gospod, Bog nad vojskami,
bo z grozno močjo oklestil krošnjo,
visoki bodo posekani,
vzvišeni bodo podrti.
34 Drevesa gostega gozda bodo padla pod sekiro,
Libanon se bo prevrnil v svojem veličastvu.*
Db. po Veličastnem .