Pokončanje judovskih sovražnikov
1 V dvanajstem mesecu, trinajsti dan meseca, ki se imenuje adár, se je izpolnila kraljeva odredba. 2 Tega dne so bili judovski sovražniki pokončani; nihče se ni upal nastopiti proti Judom, preveč so se jih bali. 3 Tudi nadzorniki satrapov, knezi in kraljevi uradniki so bili na strani Judov, zakaj navdajal jih je strah pred Mordohajem. 4 Po kraljevi odredbi je Mordohajevo ime postalo znano po vsem kraljestvu. 6 V mestu Suze so Judje pobili petsto mož, 7 med njimi Farsanestájna, Delfóna, Fasga, 8 Fardáta, Baréa, Sarbáha, 9 Marmasíma, Arufája, Arsája, Zabutájta, 10 deset sinov Hamána, ki je bil sin Bugéjca Hamedáta, sovražnika Judov; pobrali so tudi njihovo premoženje. * 11 Še istega dne so kralju sporočili število pobitih v Suzah. 12 Tedaj je kralj rekel Esteri: »Judje so v mestu Suze pobili petsto mož. Kaj misliš, kako so delali v okolici? Imaš še kakšno željo? Izpolnila se ti bo.« 13 Estera je kralju odvrnila: »Naj bo Judom dovoljeno tudi jutri tako ravnati. In naj deset Hamánovih sinov obesijo.« 14 Kralj je privolil v to in Judom v mestu z odlokom prepustil trupla Hamánovih sinov, da jih obesijo. 15 In Judje so se štirinajstega adárja zbrali v Suzah in pobili še tristo mož, vendar jih niso oplenili. 16 Tudi drugi Judje v kraljestvu so se zbrali, si medsebojno pomagali in imeli mir pred sovražniki. Trinajstega adárja so pobili petnajst tisoč nasprotnikov, vendar se niso dotaknili njihovega imetja. * 17 Štirinajsti dan istega meseca so s tem prenehali in preživeli ta dan oddiha v veselju in praznovanju. 18 Judje v mestu Suze pa so se zbrali tudi štirinajsti dan, vendar niso mirovali. Še ves petnajsti dan so preživeli v veselju in praznovanju. 19 In zato Judje, ki živijo razkropljeni po raznih deželah na tujem, obhajajo štirinajsti adár kot praznik z veselim slavjem in vzajemno pošiljajo izbrane jedi bližnjim sosedom. Tisti pa, ki živijo v prestolnicah, obhajajo tudi petnajsti adár kot praznik z veselim slavjem in vzajemno pošiljajo izbrane jedi bližnjim sosedom.Uvedba praznika purím
20 Mordohaj je vse te stvari popisal v knjigi, ki jo je razposlal vsem Judom, kar jih je pač živelo v Artakserksovem kraljestvu blizu in daleč. 21 Določil je, naj štirinajsti in petnajsti adár obhajajo kot slovesna praznika, 22 zakaj v teh dneh so si Judje oddahnili pred svojimi sovražniki; in mesec, v katerem se jim je žalost spremenila v veselje in bolečina v praznik (to je mesec adár), ves ta mesec naj obhajajo dneve veselih svatb, ko pošiljajo izbrane jedi prijateljem in siromakom. 23 In Judje so sprejeli vse tako, kakor jim je opisal Mordohaj, 24 kako se je Makedonec Hamán, Hamedátov sin, vojskoval proti njim, kako je sprejel odločitev in vrgel žreb, da jih je treba iztrebiti, 25 kako je prišel h kralju, rekoč, da je treba Mordohaja obesiti. Toda kar je nakanil hudega storiti Judom, je prišlo nadenj in končali so na vislicah on in njegovi sinovi. 26 Zato se ti dnevi imenujejo purím, po besedah, ki so bile zapisane v tem pismu, in po vsem, kar so zaradi tega pretrpeli in kar jih je doletelo. 27 Mordohaj je to določil in Judje so to sprejeli zase in za svoje potomce in za vse, ki se jim bodo pridružili, in nikoli ne bodo teh dni drugače obhajali. Ti dnevi bodo ohranjali spomin iz roda v rod, v vsakem mestu, v vsaki družini, v vsaki deželi. 28 In dnevi puríma se bodo obhajali vse čase in spomin nanje ne bo ugasnil med zanamci. 29 Kraljica Estera, Aminadábova hči, in Jud Mordohaj sta popisala vsa svoja dejanja in potrdila napisana določila za praznovanje puríma. 30 Mordohaj in Estera sta prevzela nase odgovornost za obhajanje tega praznika tudi v tistih določilih, ki so v zvezi z zdravjem. 31 Estera je s svojo besedo za vse čase potrdila veljavnost tega praznika in potem je bilo to zapisano v trajen spomin.© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)