2 Mojzes 33 33 sur 40 chapitres

Bog ukaže odhod

Novi plošči postave

(5 Mz 10,1–5)

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu: »Pojdi, odpravi se z ljudstvom, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, od tod v deželo, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem rekel: ›Tvojemu potomstvu jo bom dal.‹ ² Poslal bom pred teboj angela in pregnal bom Kánaance, Amoréjce, Hetejce, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce. ³ Pojdi v deželo, v kateri se cedita mleko in med! Jaz pa ne pojdem v tvoji sredi, ker si trdovratno ljudstvo, da te ne pokončam na poti.« ⁴ Ko je ljudstvo slišalo te hude besede, je začelo žalovati in nihče si ni nadel okrasja. ⁵ Gospod je rekel Mojzesu: »Reci Izraelovim sinovom: ›Trdovratno ljudstvo ste! Ko bi le za trenutek hodil v tvoji sredi, bi te pokončal. Zdaj pa snemi okrasje! Potem bom videl, kaj naj storim s teboj.‹« ⁶ In Izraelovi sinovi niso nosili nobenega okrasja od gore Horeb naprej.

Shodni šotor

⁷ Mojzes je vzel šotor in ga razpel zanj zunaj tabora, precej proč od tabora. Imenoval ga je shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora.^*** Ali do tisočega rodu .Ali kaznuje .Ali do tretjega in četrtega rodu .⁸ Kadar koli je šel Mojzes k šotoru, je vse ljudstvo vstalo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora in gledal za Mojzesom, dokler ta ni prišel do šotora. ⁹ Ko pa je prišel k šotoru, se je spustil oblačni steber in stal pri vhodu v šotor; tedaj je govoril z Mojzesom.

Obnovitev zaveze

(23,14–19; 5 Mz 7,1–6; 16,1–17)

¹⁰ Kadar je vse ljudstvo videlo, kako oblačni steber stoji pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo in se priklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora. ¹¹ Gospod pa je govoril z Mojzesom iz obličja v obličje, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, a njegov mladi pomočnik Józue, Nunov sin, se ni umaknil iz šotora.

Bog se pogovarja z Mojzesom

¹² Mojzes je rekel Gospodu: »Glej, ti mi praviš: ›Popelji to ljudstvo!‹ Nisi mi pa razodel, koga pošlješ z menoj. In vendar si rekel: ›Poznam te po imenu in našel si milost v mojih očeh.‹ ¹³ Če sem torej res našel milost v tvojih očeh, mi pokaži, prosim, svoje poti, da te spoznam in tako najdem milost v tvojih očeh! In upoštevaj, da je ta narod tvoje ljudstvo!«^* Ali ašere .¹⁴ In je rekel: »Moje obličje bo šlo in naklonil ti bom počitek.« ¹⁵ Mojzes mu je rekel: »Če tvoje obličje ne bo šlo, nas nikar ne vôdi od tod! ¹⁶ Le po čem naj spoznam, da smo našli milost v tvojih očeh jaz in tvoje ljudstvo? Ali ne po tem, da hodiš z nami in smo tako jaz in tvoje ljudstvo odlikovani izmed vseh ljudstev, ki so na zemlji?« ¹⁷ Gospod je rekel Mojzesu: »To, kar si rekel, bom tudi storil; kajti našel si milost v mojih očeh in poznam te po imenu.« ¹⁸ Potem je Mojzes rekel: »Pokaži mi, prosim, svoje veličastvo!« ¹⁹ Rekel je: »Storil bom, da pojde mimo tebe vsa moja dobrota in klical bom pred teboj ime Gospod. Izkazoval bom milost, komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti.« ²⁰ Nato je rekel: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.«^* Db. In mojega obličja ne bo videti (na) prazno .²¹ Potem je Gospod rekel: »Glej, tu je mesto pri meni; stopi na skalo! ²² Ko pojde moje veličastvo mimo, te bom postavil v razpoko v skali in te pokril z roko, dokler ne bom mimo. ²³ Ko bom potem odmaknil roko, me boš videl v hrbet, mojega obličja pa ne more videti nihče.«

Bog ukaže odhod

Novi plošči postave

(5 Mz 10,1–5)

¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Izsekaj si dve kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, da napišem nanju besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil! ² Zjutraj bodi pripravljen in zgodaj stopi na Sinajsko goro; tam se postavi predme na vrhu gore! ³ Nihče naj ne gre s teboj in tudi naj se nihče ne prikaže na vsej gori; tudi drobnica in govedo naj se ne paseta nasproti tej gori.« ⁴ Mojzes je izsekal kamniti plošči, kakršni sta bili prvi. Zjutraj je zgodaj vstal in šel na Sinajsko goro, kakor mu je Gospod zapovedal, v roko pa je vzel kamniti plošči. ⁵ Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ob njem ter klical ime Gospod. ⁶ In Gospod je šel mimo njega in klical:
»Gospod, Gospod,
usmiljen in milostljiv Bog,
počasen v jezi
in bogat v dobroti in zvestobi,

Shodni šotor

⁷ ki ohranja dobroto tisočem,
odpušča krivdo, upornost in greh,
toda nikakor ne oprosti krivde,
ampak obiskuje krivdo očetov
na sinovih
in na sinov sinovih,
na tretjih in na četrtih.«^*** Ali do tisočega rodu .Ali kaznuje .Ali do tretjega in četrtega rodu .⁸ Tedaj je Mojzes hitro pokleknil in se priklonil do tal ⁹ ter rekel: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod sredi med nami. Ljudstvo je namreč trdovratno, toda odpústi našo krivdo in naš greh in vzemi nas za svojo lastnino!«

Obnovitev zaveze

(23,14–19; 5 Mz 7,1–6; 16,1–17)

¹⁰ Rekel je: »Glej, sklepam zavezo: vpričo vsega tvojega ljudstva bom delal čudeže, kakršni se niso zgodili na vsej zemlji in pri nobenem narodu. In vse ljudstvo, med katerim prebivaš, bo videlo Gospodovo delo; kajti strah vzbujajoče je, kar bom storil s teboj. ¹¹ Pazi na to, kar ti danes zapovedujem! Glej, pregnal bom pred teboj Amoréjce, Kánaance, Hetejce, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce.

Bog se pogovarja z Mojzesom

¹² Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo past v tvoji sredi! ¹³ Temveč podrite njihove oltarje, razbijte spomenike in posekajte njihove svete kole!^* Ali ašere .¹⁴ Kajti ne smeš se priklanjati drugemu bogu, ker je Gospodovo ime ›Ljubosumni‹, ljubosumen Bog je. ¹⁵ Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci dežele! Kadar bi se vlačugali s svojimi bogovi in darovali svojim bogovom, bi te vabili in bi jedel od njihove daritve; ¹⁶ jemal bi njihove hčere za tvoje sinove in njihove hčere bi se vlačugale s svojimi bogovi in zapeljevale tvoje sinove, da bi se vlačugali z njihovimi bogovi. ¹⁷ Ne delaj si ulitih bogov! ¹⁸ Praznuj praznik nekvašenega kruha! Sedem dni jej nekvašeni kruh ob določenem času v mesecu abíbu, kakor sem ti zapovedal; kajti v mesecu abíbu si odšel iz Egipta. ¹⁹ Kar koli prvo odpre materino naročje, je moje; vsak prvi moški mladič tvoje živine, goveda in drobnice. ²⁰ Prvega mladiča osla pa odkupi z jagnjetom; če ga ne odkupiš, mu zlômi tilnik! Vsakega prvorojenca izmed svojih sinov moraš odkupiti.In ne prikažite se pred menoj praznih rok!^* Db. In mojega obličja ne bo videti (na) prazno .²¹ Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; počivaj tudi ob času oranja in ob času žetve! ²² Obhajaj praznik tednov za prvine pšenične žetve in praznik spravljanja pridelkov ob koncu leta! ²³ Trikrat v letu naj se vsi tvoji moški prikažejo pred obličjem Gospoda Boga, Izraelovega Boga. ²⁴ Kajti pregnal bom narode pred teboj in razširil tvoje pokrajine in nihče ne bo zahlepel po tvoji deželi, kadar pojdeš, da se trikrat na leto prikažeš pred obličjem Gospoda, svojega Boga. ²⁵ Ne daruj krvi moje klavne daritve s kvašenim kruhom in daritev praznika pashe naj ne ostane do jutra! ²⁶ Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga!Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!« ²⁷ Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši te besede, kajti z njimi sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!« ²⁸ Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. Napisal je na plošči besede zaveze, deset besed.^* Tj. deset (Božjih) zapovedi.

Mojzes se vrne v tabor

²⁹ In ko je Mojzes šel s Sinajske gore – obe plošči pričevanja sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore –, Mojzes ni vedel, da koža njegovega obraza žari zaradi pogovora z njim.^* Ali zaveze , tj. plošči desetih zapovedi.³⁰ Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, koža njegovega obraza je žarela; in bali so se mu približati. ³¹ Mojzes pa jih je poklical in Aron in vsi knezi skupnosti so se vrnili k njemu. Govoril je z njimi. ³² Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je Gospod z njim govoril na Sinajski gori. ³³ Ko je nehal govoriti z njimi, si je zagrnil obraz. ³⁴ Kadar je Mojzes prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, si je snel zagrinjalo, dokler ni odšel. Potem ko je šel ven, je povedal Izraelovim sinovom, kar mu je bilo zapovedano. ³⁵ In Izraelovi sinovi so videli Mojzesov obraz, kako žari koža Mojzesovega obraza. Potem si je Mojzes spet zagrnil obraz, dokler ni šel, da bi govoril z njim.