2 Mojzes 20 20 sur 40 chapitres

Deset Božjih zapovedi

(5 Mz 5,1–22)

O hebrejskih sužnjih

(5 Mz 15,12–17)

¹ Tedaj je Bog govoril vse te besede in rekel:

1

Versets faisant référence à ce passage

• 5 Mz 5,12 Mz 20,1–17SSP3

² »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. ³ Ne imej drugih bogov poleg mene! ⁴ Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! ⁵ Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, ⁶ toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.^* Gr. pred Božje sodišče ; sir. pred sodnike .⁷ Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime! ⁸ Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! ⁹ Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, ¹⁰ sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! ¹¹ Kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

O smrtni kazni

¹² Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog! ¹³ Ne ubijaj! ¹⁴ Ne prešuštvuj! ¹⁵ Ne kradi! ¹⁶ Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu! ¹⁷ Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!«

Mojzes naj posreduje med Bogom in ljudmi

(5 Mz 5,23–31)

O telesnih poškodbah

¹⁸ Vse ljudstvo je zaznavalo grmenje, bliskanje, glas roga in kadečo se goro; ljudstvo je videlo in trepetalo in stalo od daleč.

1

Versets faisant référence à ce passage

• 5 Mz 5,232 Mz 20,18–21SSP3

¹⁹ Rekli so Mojzesu: »Ti govôri z nami in poslušali bomo! Bog pa naj ne govori z nami, da ne umremo!« ²⁰ In Mojzes je rekel ljudstvu: »Nikar se ne bojte! Kajti Bog je prišel, da bi vas preizkusil in da bi bil njegov strah pri vas, da ne bi grešili.« ²¹ Ljudstvo je torej stalo od daleč, Mojzes pa se je približal temnemu oblaku, v katerem je bil Bog.

O žrtvenem oltarju

²² Gospod je rekel Mojzesu: Tako reci Izraelovim sinovom: »Videli ste, da sem govoril z vami z neba.^* Dodano.²³ Ne delajte srebrnih bogov, da bi bili poleg mene, in ne delajte si zlatih bogov! ²⁴ Napravi mi oltar iz prsti in daruj na njem žgalne in mirovne daritve, svojo drobnico in govedo! Na vsakem kraju, kjer te bom spomnil na svoje ime, bom prišel k tebi in te blagoslovil. ²⁵ Če pa mi napraviš kamnit oltar, ga ne postavljaj iz obdelanih kamnov, kajti če bi uporabljal dleto nad njimi, bi jih oskrunil. ²⁶ In ne stopaj k mojemu oltarju po stopnicah, da se ne odgrne tvoja nagota pred njim!«

Deset Božjih zapovedi

(5 Mz 5,1–22)

O hebrejskih sužnjih

(5 Mz 15,12–17)

¹ To so odloki, katere jim predloži:

1

Versets faisant référence à ce passage

• 5 Mz 5,12 Mz 20,1–17SSP3

² Kadar kupiš hebrejskega sužnja, naj služi šest let, sedmo leto pa naj brez odškodnine odide v prostost. ³ Če je prišel sam, naj sam odide; če pa je imel ženo, naj žena odide z njim. ⁴ Če mu je dal ženo njegov gospodar in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in otroci gospodarjevi, on pa naj odide sam. ⁵ Če pa suženj izrecno pravi: »Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in otroke, nočem oditi svoboden,« ⁶ naj ga njegov gospodar pripelje k Bogu in ga postavi k vratom ali k podbojem in naj mu s šilom prebode uhelj; potem naj bo njegov suženj za zmeraj.^* Gr. pred Božje sodišče ; sir. pred sodnike .⁷ Če kdo proda svojo hčer za sužnjo, ta ne sme oditi, kakor odhajajo sužnji. ⁸ Če gospodarju, ki si jo je odbral, ne ugaja, naj pusti, da se odkupi; nima pa pravice prodati jo tujemu ljudstvu, ker bi s tem prelomil zvestobo do nje. ⁹ Če jo je določil za svojega sina, naj ravna z njo po pravu hčera. ¹⁰ Če pa si vzame še drugo, ji ne sme kratiti ne hrane ne obleke in ne zakonskega občevanja. ¹¹ Če ji ne stori teh treh reči, sme oditi v svobodo brez plačila odkupnine.

O smrtni kazni

¹² Kdor koga udari do smrti, naj bo kaznovan s smrtjo. ¹³ Če ni prežal nanj, temveč mu ga je Bog dal v roke, ti bom določil kraj, kamor lahko uteče. ¹⁴ Če pa se kdo razsrdi na svojega bližnjega in ga umori z zvijačo, ga odtrgaj od mojega oltarja, da umre! ¹⁵ Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. ¹⁶ Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. ¹⁷ Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.

Mojzes naj posreduje med Bogom in ljudmi

(5 Mz 5,23–31)

O telesnih poškodbah

¹⁸ Kadar se moža prepirata in eden udari drugega s kamnom ali s pestjo, tako da udarjeni ne umre, temveč le pade in obleži,

1

Versets faisant référence à ce passage

• 5 Mz 5,232 Mz 20,18–21SSP3

¹⁹ naj bo tisti, ki je udaril, brez kazni, če oni spet vstane in lahko na prostem hodi s palico; le zamudo mu mora povrniti in plačati stroške zdravljenja. ²⁰ Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati. ²¹ Toda če suženj preživi en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje, saj gre za njegov denar.

O žrtvenem oltarju

²² Kadar se moža tepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi svoje dete, kakšna druga nesreča pa se ne pripeti, naj bo krivec kaznovan z globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača po razsodbi.^* Dodano.²³ Če pa se nesreča pripeti, daj življenje za življenje, ²⁴ oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, ²⁵ opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico! ²⁶ Kadar kdo svojemu sužnju ali sužnji z udarcem uniči oko, naj ga za njegovo oko odpusti v svobodo. ²⁷ In če izbije svojemu sužnju ali sužnji zob, naj ga za njegov zob odpusti v svobodo. ²⁸ Kadar vol do smrti pobode moža ali ženo, naj bo vol kamnan in njegovo meso se ne sme jesti; gospodar vola pa naj bo brez kazni. ²⁹ Če pa je vol že prej bodel in je bil njegov gospodar posvarjen, pa ni pazil nanj, in je vol usmrtil moža ali ženo, naj bo vol kamnan, pa tudi njegov gospodar naj bo usmrčen. ³⁰ Če se mu naloži globa, naj plača odkupnino za svoje življenje, kolikor se mu naloži. ³¹ Če vol pobode sina ali hčer, naj se ravna z njim po tem pravilu. ³² Če pa pobode sužnja ali sužnjo, naj plača njegovemu gospodarju trideset šeklov srebra, vola pa naj kamnajo. ³³ Če kdo pusti kapnico odprto ali jo izkoplje, pa je ne pokrije, in vanjo pade vol ali osel, ³⁴ naj lastnik kapnice povrne škodo: denar naj da njegovemu gospodarju, mrtva žival pa naj bo njegova. ³⁵ Kadar vol enega lastnika sune vola koga drugega, tako da žival pogine, naj prodata živega vola in si razdelita denar, pa tudi mrtvega naj si razdelita. ³⁶ Če pa je bilo znano, da je vol že prej bodel, in njegov gospodar ni pazil nanj, naj da vola kot odškodnino za vola, mrtvi pa naj bo njegov.

O kraji živali

³⁷ Kadar kdo ukrade vola ali ovco in žival zakolje ali proda, naj povrne pet goved za vola in štiri ovce za ovco.^* Po drugačnem štetju 22,1.