← Précédent
2 Makabejci 15
20 Medtem ko so že vsi pričakovali bližnjo odločitev, so se sovražniki razvrstili in postavili v bojno vrsto. Zveri so stale razmeščene za čim ugodnejši nastop, na krilih pa je bila postavljena konjenica. 21 Ko je Makabejec s pogledom premeril sovražno množico, ki je stala pred njim, njeno pisano bojno opremo in podivjanost zveri, je iztegnil roke proti nebu in poklical na pomoč Gospoda, ki dela čudeže. Vedel je namreč, da zmage ne prinaša orožje, ampak da jo on naklanja tistim, ki so je po njegovi presoji vredni. 22 Njegova molitev pa se je glasila takole: »Ti, o Gospod, si v času, ko je bil kralj v Judeji Ezekíja, poslal svojega angela, in ta je v Sanheríbovi vojski pobil sto petinosemdeset tisoč mož. 23 Pošlji tudi zdaj pred nas, o Gospod nebes, dobrega angela, v strah in trepet sovražnikov! 24 Naj mogočnost tvoje roke udari tiste, ki bogokletno napadajo tvoje sveto ljudstvo!« S temi besedami je nehal. 25 Medtem ko so Nikánorjevi vojaki napredovali ob zvoku trobent in bojnih pesmi, 26 so se Judovi bojevniki spopadali s sovražniki med klicanjem k Bogu in molitvami. 27 Z rokami so se bojevali, s srci pa prosili Boga. Tako so pobili najmanj petintrideset tisoč mož, nadvse veseli, da je Bog tako vidno nastopil. * 28 Ko je bilo delo opravljeno in so se veselo razhajali, so spoznali Nikánorja, ki je ležal mrtev v bojni opravi. 29 Med vriskanjem in vrvežem so v jeziku očetov slavili Gospodarja. 30 In ta, ki je bil zmeraj s telesom in dušo prvi bojevnik za svoje sodržavljane, ta, ki je ohranil mladostno ljubezen do svojih rojakov, je ukazal, naj Nikánorju odsekajo glavo in roko tja do rame in ju odnesejo v Jeruzalem. 31 Tja je šel tudi sam, sklical rojake, razpostavil duhovnike pred oltarjem in dal poklicati posadko iz trdnjave. 32 Potem je pokazal glavo hudodelskega Nikánorja in zraven še roko, ki jo je ta širokoustnež bahaško iztegnil zoper sveto hišo Vladarja vsega. 33 Brezbožnemu Nikánorju je odrezal jezik in ukazal, naj ga v kosih vržejo pticam, roko pa naj kot povračilo za njegovo norost obesijo nasproti templju. 34 Nato so se vsi obrnili proti nebu in slavili Gospoda, ki se je razodel, rekoč: »Slavljen bodi on, ki je ohranil svoj kraj neomadeževan!« 35 Juda je Nikánorjevo glavo obesil na trdnjavi kot vidno in očitno znamenje Gospodove pomoči. 36 Vsi pa so z javnim glasovanjem odločili, da ta dan ne sme minevati brez praznovanja, ampak da ga bodo praznovali trinajsti dan dvanajstega meseca – imenovanega v sirskem jeziku adár – na dan pred Mordohajevim dnevom. Piščeva sklepna pripomba
37 Tako so torej potekali dogodki v zvezi z Nikánorjem. Od tistih časov je mesto ostalo v oblasti Hebrejcev. In tako bom tudi sam tukaj napravil konec svoji pripovedi.© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)