Sanheríb grozi Jeruzalemu
1 Po teh dejanjih zvestobe je prišel asirski kralj Sanheríb, vdrl v Juda, oblegal utrjena mesta in jih hotel zavzeti. 2 Ko je Ezekíja videl, da je Sanheríb prišel z namenom, da napade Jeruzalem, 3 se je posvetoval s svojimi poveljniki in junaki, da bi zasuli studence zunaj mesta. Ko so ga podprli, 4 se je zbralo veliko ljudi in zasuli so vse studence in potok, ki je tekel sredi dežele; dejali so: »Čemu naj bi asirski kralji pri svojem prihodu našli obilo vode?« * * 5 Odločno se je spravil na delo, pozidal vse obzidje, kolikor je bilo porušeno, zgradil na njem stolpe in drug zid od zunaj, utrdil Miló v Davidovem mestu in naredil veliko orožja in ščitov. 6 Postavil je tudi vojne poveljnike nad ljudstvom in jih zbral pri sebi na trgu pri mestnih vratih ter jim govoril na srce: 7 »Bodite močni in hrabri, ne bojte se in se ne plašite pred asirskim kraljem in pred vso to množico, ki je pri njem. Kajti z nami je večji kakor z njim! 8 Z njim je le mesena roka, z nami pa je Gospod, naš Bog, da nam pomaga in vodi naše boje.« In ljudstvo se je po besedah Judovega kralja Ezekíja opogumilo. 9 Za tem je asirski kralj Sanheríb, ko je bil sam z vsem svojim vojaštvom pred Lahíšem, poslal svoje služabnike v Jeruzalem k Judovemu kralju Ezekíju in k vsem Judovcem, ki so bili v Jeruzalemu, s sporočilom: 10 »Tako govori asirski kralj Sanheríb: Na kaj se zanašate, da vztrajate v obleganem Jeruzalemu? 11 Ali vas ne vara Ezekíja, da bi vas izročil v smrt od lakote in žeje, ko pravi: ›Gospod, naš Bog, nas bo rešil iz rok asirskega kralja‹? 12 Mar ni to tisti Ezekíja, ki je odpravil njegove višine in oltarje ter ukazal Judu in Jeruzalemu: ›Pred enim edinim oltarjem molite in na njem zažigajte kadilo‹? 13 Ali ne veste, kaj sem storil jaz in moji očetje vsem narodom po deželah? So mar bogovi narodov po deželah res mogli rešiti svojo deželo iz mojih rok? 14 Kateri med vsemi bogovi teh narodov, ki so jih moji očetje z zakletvijo pokončali, je mogel rešiti svoje ljudstvo iz mojih rok, pa bi vas vaš Bog mogel rešiti iz mojih rok? 15 Naj vas zdaj Ezekíja ne zavaja in ne vara, nikar mu ne verjemite! Kajti noben bog katerega koli naroda ali kraljestva ni mogel rešiti svojega ljudstva iz mojih rok in iz rok mojih očetov. Koliko manj vas bodo vaši bogovi rešili iz mojih rok!« * 16 Njegovi služabniki so še več govorili zoper Gospoda Boga in zoper njegovega služabnika Ezekíja. 17 Tudi pisma je pisal, da bi sramotil Gospoda, Izraelovega Boga, in je takole govoril zoper njega: »Kakor bogovi narodov po deželah niso rešili svojega ljudstva iz mojih rok, tako tudi Ezekíjev Bog ne bo rešil svojega ljudstva iz mojih rok.« 18 To so klicali po judovsko z močnim glasom tudi jeruzalemskemu ljudstvu, ki je bilo na obzidju, da bi jih oplašili in prestrašili in tako zavzeli mesto. 19 In govorili so o jeruzalemskem Bogu kakor o bogovih ljudstev na zemlji, ki so delo človeških rok.© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)