Izaijev odgovor Ezekíju
20 Tedaj je Amócov sin Izaija poslal Ezekíju sporočilo in rekel: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: »Kar si molil k meni glede asirskega kralja Sanheríba, sem slišal.« 21 Tole je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem:»Posmehuje se ti, zaničuje te
devica, hči sionska,
z glavo maje za teboj
hči jeruzalemska.
22 Koga si sramotil in žalil,
proti komu si povzdignil glas
in ošabno vzdignil oči?
Proti Izraelovemu Svetemu!
23 Po svojih odposlancih si sramotil Gospoda.
Rekel si: ›S svojimi številnimi vozovi
sem se povzpel na višave gora,
na skrajna področja Libanona;
posekal sem njegove najvišje cedre,
njegove izbrane ciprese.
Prišel sem do najbolj odmaknjenega prenočišča,
do njegovega najgostejšega gozda.
24 Izkopal sem vodnjake
in pil vodo na tujem,
s stopalom svojih nog posušil
vse egiptovske veletoke.‹
25 Kaj nisi slišal:
iz daljave sem to pripravljal,
od nekdanjih dni sem to oblikoval,
zdaj sem to privedel:
da zrušiš v kupe razvalin
utrjena mesta.
26 Zato so njihovi prebivalci onemogli,
preplašili so se in osramotili;
postali so bilje na polju,
mlado zelišče,
trava po strehah, ki uvene,
preden se vzdigne.
27 Poznam tvoj počitek,
tvoj odhod in prihod,
tvoje divjanje proti meni.
28 Ker divjaš proti meni
in se je tvoja prevzetnost vzpela do mojih ušes,
ti bom dal svoj obroček v nos,
svojo brzdo v usta
in te odpeljal po poti,
po kateri si prišel.«
© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)