1 Mojzes 49 49 sur 50 chapitres

Jakob blagoslavlja svoje sinove

Jakobov pogreb

¹ Jakob je poklical svoje sinove in rekel: »Zberite se, da vam naznanim, kaj se vam bo zgodilo v prihodnjih dnevih! ² Zberite se in poslušajte, sinovi Jakobovi;
prisluhnite Izraelu, svojemu očetu! ³ Ruben, moj prvorojenec si,
moja moč in prvina moje moške moči,
preponosen in premočan. ⁴ Nestalen kakor voda, ne boš prvi,
ker si legel na posteljo svojega očeta;
takrat si oskrunil moje ležišče. ⁵ Simeon in Levi sta brata;
njuna meča sta orodje nasilja. ⁶ Moja duša naj ne hodi v njuno družbo,
naj se moja čast ne druži z njunim občestvom;
kajti v jezi sta pobila može,
podivjana pohabila bike. ⁷ Prekleta bodi njuna jeza, ker je silna,
in njuna togota, ker je okrutna!
Razdelil ju bom v Jakobu
in ju razkropil v Izraelu. ⁸ Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje.
Tvoja roka bo na tilniku sovražnikov,
priklanjali se ti bodo sinovi tvojega očeta. ⁹ Juda je mlad lev;
od plena, moj sin, si se vzdignil.
Sklonil se je, se ulegel kakor lev
in kakor levinja; kdo si ga drzne dražiti? ¹⁰ Ne bo se umaknilo žezlo od Juda,
ne vladarska palica izmed njegovih nog,
dokler ne pride tisti, ki mu pripada,
in njemu bodo ljudstva pokorna. ¹¹ Za trto bo privezoval oslička
in za žlahten trs mladiča oslice;
v vinu bo pral svojo obleko,
v grozdni krvi svoje oblačilo.^* Tj. ‘žalovanje Egipčanov’.¹² Iskré se mu oči od vina
in zobje so mu beli od mleka. ¹³ Zábulon prebiva ob morskem bregu,
tam na obrežju ladij,
na Sidón se s hrbtom naslanja. ¹⁴ Isahár je koščen osel,
ki leži med ograjami.

Jožefovi zadnji dnevi in njegova smrt

¹⁵ Videl je, da je počivališče dobro
in da je dežela prijetna;
zato je pripognil pleča za breme,
se udinjal za suženjsko delo. ¹⁶ Dan bo sodil svoje ljudstvo
kakor eden od Izraelovih rodov.^* Tako gr., sir.; hebr. Zapovedali so .¹⁷ Dan bo kakor kača ob poti,
gad bo ob stezi,
ki piči konja v kopita,
da pade jezdec vznak. ¹⁸ Tvojo rešitev pričakujem, Gospod! ¹⁹ Gad, bojne čete pritiskajo nanj,
a on jim pritiska na pete. ²⁰ Aser ima hrane v obilju,
on daje kraljevske slaščice. ²¹ Neftáli je spuščena košuta,
lepe jelenčke koti. ²² Rodovitna mladika je Jožef,
rodovitna mladika ob studencu,
ki se vzpenja po zidu. ²³ Dražijo ga in obstreljujejo,
lokostrelci ga preganjajo. ²⁴ Toda trden ostaja njegov lok
in gibčne njegove lakti in roke.
To ima od Močnega Jakobovega,
od tam prihaja Pastir, Izraelova Skala. ²⁵ Bog tvojega očeta naj ti pomaga,
Bog Mogočni naj te blagoslavlja
z blagoslovi neba od zgoraj,
z blagoslovi brezna od spodaj,
z blagoslovi prsi in materinega naročja. ²⁶ Blagoslóvi tvojega očeta
so presegli blagoslove večnih gorá,
meje večnih gričev.
Naj pridejo na Jožefovo glavo,
na tême posvečenega med brati! ²⁷ Benjamin je volk, ki trga;
zjutraj požira plen,
zvečer razdeljuje ulov.«

Jakob umre

²⁸ Vsi ti so Izraelovi dvanajsteri rodovi in to jim je govoril njihov oče, ko jih je blagoslavljal. Vsakega je blagoslovil s posebnim blagoslovom. ²⁹ Potem jim je zapovedal in rekel: »Pridružen bom svojim ljudem; pokopljite me pri mojih očetih v votlini na polju Hetejca Efróna, ³⁰ v votlini, ki je na polju Mahpéli nasproti Mamreju v kánaanski deželi! Polje je kupil Abraham od Hetejca Efróna za grobišče. ³¹ Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko in tam sem pokopal Leo. ³² Polje in votlina na njem sta bila kupljena od Hetovih sinov.« ³³ Ko je Jakob nehal zapovedovati sinovom, je potegnil noge nazaj na posteljo. Potem je izdihnil in bil pridružen svojim ljudem.

Jakob blagoslavlja svoje sinove

Jakobov pogreb

¹ Tedaj se je Jožef vrgel na obličje svojega očeta, jokal nad njim in ga poljubljal. ² Potem je zapovedal svojim služabnikom zdravnikom, naj njegovega očeta balzamirajo. In zdravniki so balzamirali Izraela. ³ To je trajalo štirideset dni, kajti toliko dni je potrebnih za balzamiranje. Egipčani pa so ga objokovali sedemdeset dni. ⁴ Ko so pretekli dnevi njegovega objokovanja, je Jožef spregovoril faraonovi hiši in rekel: »Če sem našel naklonjenost v vaših očeh, govorite, prosim, faraonu in recite: ⁵ Moj oče me je zaprisegel in rekel: ›Glej, umiram; v grobu, ki sem si ga izkopal v kánaanski deželi, me pokoplji!‹ Zdaj bi torej rad odšel, da pokopljem očeta; potem se vrnem.« ⁶ Faraon je rekel: »Pojdi in pokoplji očeta, kakor te je zaprisegel!« ⁷ In Jožef je šel, da pokoplje očeta. Z njim so šli vsi faraonovi služabniki, starešine njegove hiše in vsi starešine egiptovske dežele, ⁸ vsa Jožefova hiša, njegovi bratje in hiša njegovega očeta. Le otroke, drobnico in govedo so pustili v gošenski deželi. ⁹ Tudi vozovi in konjeniki so šli z njim, tako da je bil sprevod zelo mogočen. ¹⁰ Ko so prišli do Goren Atáda, ki leži onkraj Jordana, so imeli veliko žalno slovesnost. Priredil je svojemu očetu sedemdnevno žalovanje. ¹¹ Ko so Kánaanci, prebivalci dežele, videli žalovanje v Goren Atádu, so rekli: »To je slovesno žalovanje Egipčanov!« Zato so ta kraj, ki je onkraj Jordana, imenovali Abél Micrájim.^* Tj. ‘žalovanje Egipčanov’.¹² Sinovi so Jakobu storili, kakor jim je bil zapovedal. ¹³ Odnesli so ga v kánaansko deželo in ga pokopali v votlini na polju Mahpéle, na polju, ki ga je bil Abraham kupil od Hetejca Efróna za grobišče nasproti Mamreju. ¹⁴ Potem ko je Jožef pokopal svojega očeta, se je vrnil v Egipt, on, njegovi bratje in vsi, ki so šli z njim pokopavat očeta.

Jožefovi zadnji dnevi in njegova smrt

¹⁵ Ko so Jožefovi bratje videli, da je oče umrl, so rekli: »Kaj, če nas bo Jožef sovražil in nam hotel povrniti vse húdo, ki smo mu ga prizadeli!« ¹⁶ Pristopili so k Jožefu in rekli: »Tvoj oče je pred smrtjo zapovedal in rekel:^* Tako gr., sir.; hebr. Zapovedali so .¹⁷ ›Tako recite Jožefu: Oh, odpusti vendar hudodelstvo svojih bratov in njihov greh!‹ Res so ti prizadeli húdo, a odpusti vendar zdaj hudodelstvo služabnikov Boga tvojega očeta!« Ko so mu to govorili, se je Jožef zjokal. ¹⁸ Tedaj so prišli tudi njegovi bratje, se vrgli predenj in rekli: »Glej, tvoji sužnji smo!« ¹⁹ Jožef jim je rekel: »Ne bojte se! Sem mar jaz namesto Boga? ²⁰ Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro, da naredi to, kar je očitno danes: da ohrani pri življenju številno ljudstvo. ²¹ Ne bojte se torej! Poskrbel bom za vas in za vaše otroke.« Tako jih je tolažil in jim govoril na srce. ²² Jožef je prebival v Egiptu, on in hiša njegovega očeta. Živel pa je sto deset let ²³ in videl tretji rod Efrájimovih sinov. Tudi sinovi Manásejevega sina Mahírja so se rodili Jožefu na kolenih. ²⁴ Potem je Jožef rekel bratom: »Umrl bom. Bog pa vas bo gotovo obiskal in vas popeljal iz te dežele v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu.« ²⁵ Jožef je zaprisegel Izraelove sinove in rekel: »Gotovo vas bo Bog obiskal; takrat odnesite moje kosti od tod!« ²⁶ Jožef je umrl star sto deset let. Balzamirali so ga in položili v krsto v Egiptu.