Priprave na bitko
38 Lizija je izbral Doriménovega sina Ptolemeja, Nikánorja in Górgija, zelo vplivne može izmed kraljevih prijateljev. 39 Z njimi je poslal štirideset tisoč mož in sedem tisoč konjenikov, da bi šli v judovsko deželo in jo opustošili, kakor se je glasil kraljev ukaz. 40 Odrinili so z vso svojo vojsko, prišli tja in se utaborili na ravnini blizu Emavsa. 41 Ko so tamkajšnji trgovci slišali o njih, so vzeli na kupe srebra in zlata in zraven še verig ter prišli v taborišče, da bi odkupili Izraelove sinove za sužnje. Pridružile so se jim čete iz Sirije in iz dežele tujerodcev. * 42 Juda in njegovi bratje so videli, da je postal položaj skrajno nevaren in da sovražne sile že taborijo na njihovem ozemlju. Izvedeli so tudi za ukaz, ki ga je dal kralj, za popolno uničenje ljudstva. * 43 Tedaj so rekli drug drugemu: »Vzdignimo naš narod iz ruševin in bojujmo se za naše ljudstvo in za sveti kraj.« * 44 Sklicana je bila skupnost, da bi se pripravili na boj, da bi molili ter prosili za milost in usmiljenje.45 Jeruzalem je bil neobljuden kakor puščava,
nobeden od njegovih sinov ni prihajal ne odhajal.
Svetišče je bilo pomendrano,
tujci so taborili v njegovi trdnjavi,
postala je bivališče za nevernike.
Veselje je izginilo iz Jakoba
in onemeli sta piščal in harfa. 46 Zbrali so se in prišli v Micpo, kraj nasproti Jeruzalemu: zakaj Micpa je bila že prej kraj molitve za Izraela. 47 Tisti dan so se postili, se oblekli v raševino, si potresli glave s pepelom in si pretrgali oblačila. 48 Odvili so zvitek postave, da bi v njej našli to, za kar so pogani spraševali podobe svojih malikov. 49 Prinesli so duhovniška oblačila, prve sadeže in desetine ter zbrali nazirce, ki so izpolnili svoj čas. 50 Z močnim glasom so zavpili proti nebu, rekoč:
»Kaj naj naredimo s temi ljudmi
in kam naj jih odpeljemo?
51 Tvoj sveti kraj je pomendran in oskrunjen,
tvoji duhovniki so pogreznjeni v žalost in ponižanje.
52 In glej, neverniki so se združili zoper nas, da bi nas uničili.
Ti veš, kaj snujejo zoper nas.
53 Le kako bomo mogli zdržati pred njimi,
če nam ne priskočiš na pomoč?« 54 Pri tem so zatrobili s trobentami in zavpili z močnim glasom. 55 Nato je Juda postavil poveljnike ljudstva, poveljnike tisočnij, stotnij, petdesetnij in desetnij. 56 Tistim pa, ki so zidali hišo, se ženili in sadili vinograd, ter bojazljivcem je rekel, naj se vsak vrne na svoj dom, kakor je določala postava. 57 Nato je vojska odrinila in se utaborila južno od Emavsa. 58 In Juda je rekel: »Nadenite si orožje in bodite junaki! Bodite pripravljeni, da se jutri zarana spopadete s temi neverniki, ki so se zbrali zoper nas, da bi uničili nas in naš sveti kraj. 59 Zakaj za nas je boljše, da umremo v boju, kakor da gledamo nesrečo, ki se zgrinja nad naš narod in nad naše svetišče. 60 Sicer pa, kakor hoče nebo, tako se bo zgodilo.«
© 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie)