1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
Drugi Cofárjev govor: Cofár prepričuje
Krivičnikova sreča je kratka
1 Nato je spregovoril Cofár Naámčan in rekel:2 Zato mi moje misli narekujejo odgovor,
zaradi tega sem razdražen:
3 poslušati moram grajo, ki me sramoti,
a duh mi po moji pameti daje odgovor:
4 Ali veš, da je tako že od nekdaj,
odkar je človek postavljen na zemljo?
5 Sreča krivičnikov je kratka,
brezbožneževo veselje traja le trenutek.
6 Čeprav se njegova postava vzdiguje do neba
in se njegova glava dotika oblakov,
7 izgine za vselej kakor njegovo blato,
kateri so ga gledali, porečejo: Kje je?
8 Izgine kakor sanje in ga ni več najti,
izgubi se kakor nočna prikazen.
9 Oko ga je gledalo, pa ga ne bo več,
njegov kraj ga ne bo več videl.
10 Njegovi sinovi bodo iskali naklonjenost pri revežih,
njegove roke morajo vračati lastno imetje.
11 Njegove kosti so še polne mladosti,
a mora z njimi leči v zemljo.
12 Ker je v njegovih ustih hudobija sladka,
jo skriva pod svojim jezikom,
13 jo varuje in je ne izpusti,
zadržuje jo v svojem grlu.
14 Jed pa se mu v notranjosti spreminja,
postaja gadji strup v njegovem telesu.
15 Bogastvo, ki ga je pogoltnil, izbruha,
iz njegovega trebuha ga požene Bog.
16 Gadji strup sesa,
umori ga kačji jezik.
17 Ne gleda prekopov med rekami,
potokov medu in skute.
* 18 Vrača, kar je pridobil, in ne uživa,
ne veseli se bogatega dobička.
19 Kajti zatiral in zapuščal je reveže,
vzel si je hišo, ki je ni sezidal.
20 Ker ne ve, kdaj je njegovemu trebuhu zadosti,
se ne reši svoje poželjivosti.
* 21 Nič ne uide njegovi požrešnosti,
zato njegova sreča ne more trajati.
22 Ko je poln obilja, pride v stisko,
vsa teža trpljenja pride nadenj.
23 Ko si hoče napolniti trebuh,
pošlje Bog nadenj togoto svoje jeze
in dežuje po njem s svojo hrano.
24 Če uide železnemu orožju,
ga zadene bronast lok,
25 predre ga in pogleda iz njegovega hrbta,
zasveti se iz njegovega žolča
in zalotijo ga smrtni strahovi.
26 Čeprav je v temi spravljeno njegovo bogastvo,
ga požre ogenj, ki ga nihče ni podnetil,
in použije, kar še ostane v njegovem šotoru.
27 Nebo razodene njegovo krivdo
in zemlja vstane proti njemu.
28 Bogastvo njegove hiše izgine,
skopni, ko pride nadenj Božja jeza.
29 Taka je usoda, ki jo je krivičniku namenil Bog,
dediščina, ki mu jo je Bog določil.
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia