← Aurrekoa
Judita 16
Juditin hvalospev
1 Judita je rekla:Začnite pesem mojemu Bogu ob pavkah,
zapojte Gospodu ob cimbalah.
Uberite mu psalm in hvalnico,
poveličujte in vzklikajte njegovo ime!
2 Zakaj Gospod je Bog, ki vojske zatira,
popeljal me je v tabor k mojemu ljudstvu,
rešil me je iz rok mojih sovražnikov.
3 Prišel je Asirec z gora od severa,
prišel z nepreštevnimi vojaki;
njihove trume so zajezile potoke,
njihovi konji so prekrili hribovje.
4 Govoril je, da mi bo moje kraje požgal,
moje mladeniče z mečem pobil,
moje dojenčke treščil ob tla,
moje otroke v sužnost odgnal,
moja dekleta vzel si za plen.
5 Gospod, vladar vsega, jih je ukanil
z žensko rokó.
6 Njihov mogočnež ni mladim fantom podlegel,
niso ga sinovi Titánov potolkli,
niso ga orjaški Gigánti napadli:
Judita, Meraríjeva hči,
ga je premagala s čarom lepote.
7 Odložila je vdovsko obleko,
da bi povzdignila zatirane v Izraelu.
Obraz si je namazala z miro,
8 diadem si je vpletla v lase,
ogrnila haljo platneno, da ga zapelje.
9 Njeni sandali so mu zaslepili oči,
njena lepota mu je ujela dušo –
in meč mu je tilnik presekal.
10 Peržani so osupnili ob njenem pogumu,
Medijce je zmedla njena drznost.
11 Tedaj so moji ponižani rojaki zavrisnili,
mogočni so drgetali pred slabotnimi,
vpili od groze in planili v beg.
12 Kot sinove deklic so jih prebadali,
kot otroke ubežnikov so jih ranjevali:
vojska mojega Gospoda jih je potolkla.
13 Zapela bom novo pesem svojemu Bogu:
Velik si, Gospod, in slaven,
čudovit si v svoji moči in nepremagljiv.
14 Tebi naj služijo vse tvoje stvari.
Zakaj rekel si – in nastale so.
Poslal si svojega duha – in oblikoval jih je.
Nikogar ni, ki bi se tvojemu glasu upiral.
15 Gore in morja se v temeljih svojih majejo,
pred tvojim obličjem se skale kot vosek topijo;
toda njim, ki se tebe bojijo,
boš milost izkazal.
16 Premajhna je vsaka daritev za tebi blag vonj,
premalo vse tolšče za tvoj žgalni dar,
a kdor se Gospoda boji, bo velik za vselej.
17 Gorje ljudstvom, ki se dvignejo zoper moj rod.
Gospod, vladar vsega, jih bo ob dnevu sodbe kaznoval,
poslal jim bo ogenj in črve v meso,
od bolečin bodo na veke jokali. * 18 Ko je sprevod prišel v Jeruzalem, so se poklonili Bogu. Ljudstvo se je očistilo, nato pa so darovali žgalne žrtve, zaobljubljene daritve in druga darila. 19 Judita je darovala Bogu vso Holofernovo opravo, ki ji jo je bilo ljudstvo poklonilo; in tudi mrežo proti komarjem, ki si jo je bila vzela iz spalnice, je darovala Bogu v posvetilni dar. 20 Ljudstvo je v Jeruzalemu pred svetiščem tri mesece obhajalo veselo praznovanje; in Judita je praznovala z njimi. 21 Ko so se ti dnevi iztekli, so se vrnili vsak v svoj domači kraj. Judita se je vrnila v Betulijo in ostala na svoji posesti. Vse svoje življenje je slovela po vsej deželi. * 22 Mnogi so si je želeli za ženo, vendar je noben moški ni spoznal vse dni njenega življenja, od dneva, ko ji je umrl njen mož Manáse in se pridružil svojim prednikom. * * 23 Njena slava je vse bolj rasla. V hiši svojega moža je dočakala starost sto pet let. Svoji služabnici je poklonila svobodo. Umrla je v Betuliji; pokopali so jo v votlini poleg njenega moža Manáseja. 24 Izraelova hiša je sedem dni žalovala za njo. Pred smrtjo je svoje imetje razdelila vsem sorodnikom svojega moža Manáseja in sorodnikom svojega rodu. 25 Dokler je živela Judita – in še mnogo dni po njeni smrti – ni bilo nikogar več, ki bi si upal strahovati Izraelove sinove. *
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia