1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
1 Kakor požiga ogenj dračjein vre ogenj vodo,
so za razodetje tvojega imena tvojim nasprotnikom
narodi trepetali pred teboj.
2 Ko si delal strašne reči, ki jih nismo pričakovali,
si stopil dol, pred teboj so se tresle gore.
3 Od vekomaj niso slišali,
mi nismo zaznali,
oko ni videlo Boga razen tebe,
ki bi kaj storil za tistega, ki ga čaka.
4 Naproti prihajaš tistemu, ki z veseljem ravna pravično,
tistim, ki se te spominjajo na tvojih potih.
Glej, ti si se srdil in mi smo grešili,
če bi se vedno držali tvojih poti, bi bili rešeni.
5 Vsi smo postali kakor umazanec,
vsa naša pravična dela kakor umazana obleka.
Vsi smo oveneli kakor listje,
naša krivda nas je odnesla kakor veter.
6 Nikogar ni, ki bi klical tvoje ime,
ki bi se prebudil, da bi se te držal,
kajti skril si svoj obraz pred nami,
prepustil si nas môči naše krivde.
* 7 In zdaj, Gospod, si ti naš oče!
Mi smo glina, ti si naš upodabljavec,
vsi smo delo tvojih rok.
8 Ne srdi se preveč, Gospod,
ne spominjaj se vekomaj krivde,
glej, ozri se vendar, vsi smo tvoje ljudstvo.
9 Tvoja sveta mesta so postala puščava,
hči sionska je postala puščava,
hči jeruzalemska pustinja.
10 Hiša našega posvečenja in našega poveličanja,
kjer so te slavili naši očetje,
je postala pogorišče ognja,
sleherna naša dragocenost je postala razvalina.
11 Se boš, Gospod, pri tem še obotavljal,
boš molčal in nas poniževal čez mero?
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia