Nehemija 3 3 / 13 kapitulu

Nasprotniki se posmehujejo

³³ Ko je Sanbalát slišal, da zidamo obzidje, se je razsrdil in silno razburil ter se posmehoval Judom.^* Po drugačnem štetju 4,1.³⁴ Vpričo svojih bratov in samarijske vojske je rekel: »Kaj le počnejo ti bedni Judje? Mar se jim bo to dopustilo? Mar bodo darovali? Mar bodo končali v enem dnevu? Mar bodo iz kupa pepela oživili požgano kamenje?« ³⁵ Tudi Amónec Tobija, ki je bil ob njem, je rekel: »Naj le zidajo! Ko pa bo na kamniti zid skočila lisica, se jim bo ta podrl.« ³⁶ »O naš Bog, poslušaj, kako nas zaničujejo. Obrni njihovo sramotenje njim samim na glavo in izroči jih kot plen v deželo ujetništva! ³⁷ Ne pokrij njihove krivde in njihovega greha ne izbriši izpred svojega obličja, kajti žalili so tiste, ki so zidali.« ³⁸ Obzidje smo gradili dalje. Celotno obzidje je bilo popravljeno do polovice višine. Srce ljudstva je bilo namreč vneto za delo.

Razdelitev dela

Nehemija uredi obrambo

¹ Ko so Sanbalát, Tobija, Arabci, Amónci in Ašdódčani slišali, da delo na jeruzalemskem obzidju napreduje in da smo zapolnili vrzeli, so se silno razjezili.^* Po drugačnem štetju 4,7.² Vsi skupaj so se zarotili, da pojdejo in napadejo Jeruzalem ter naredijo v njem zmedo. ³ Mi pa smo molili k svojemu Bogu in proti njim postavljali stražo podnevi in ponoči. ⁴ Judje so tedaj rekli: »Izčrpana je moč težaka, podrtija je velika; ne bomo mogli pozidati obzidja.« ⁵ Naši nasprotniki pa so rekli: »Ne bodo ne vedeli in ne videli, ko pridemo v njihovo sredo. Pobili jih bomo in ustavili delo.« ⁶ Judje pa, ki so prebivali poleg njih, so prišli in nam desetkrat rekli: »Iz katerega koli kraja ste, vrnite se k nam!«^* Gr. Z vseh strani prihajajo nad nas ; hebr. nejasno.⁷ Takrat sem na spodnjem koncu, na kraju z druge strani obzidja in na prostih mestih postavil ljudstvo po rodbinah z njih meči, sulicami in loki.^* Hebr. nejasno.⁸ Ko sem vso stvar dobro preudaril, sem vstal in rekel odličnikom, oblastnikom in ostanku ljudstva: »Nikar se jih ne bojte! Spominjajte se velikega in strašnega Gospoda! Bojujte se za svoje brate, za svoje sinove, za svoje hčere, za svoje žene in za svoje hiše!« ⁹ Ko so naši sovražniki slišali, da nam je stvar znana in da je Bog uničil njihov načrt, smo se spet vsi vrnili na obzidje, vsak na svoje delo. ¹⁰ Od tistega dne dalje je bila polovica mojih mladeničev na delu, druga polovica pa je stražila s sulicami, ščiti, loki in oklepi. Za vso Judovo hišo so stali poglavarji. ¹¹ Tisti, ki so gradili obzidje, kakor tisti, ki so nosili gradivo, so bili oboroženi. Z eno od svojih rok je vsakdo opravljal svoje delo, z drugo pa je držal za orožje.^* Hebr. nejasno.¹² Vsak od zidarjev je imel okrog ledij opasan meč in tako je zidal. Trobentač z rogom pa je bil ob meni. ¹³ Rekel sem tudi odličnikom, oblastnikom in ostanku ljudstva: »Dela je veliko in obsežno je, mi pa smo razkropljeni po obzidju, daleč drug od drugega. ¹⁴ Zato se z mesta, kjer zaslišite glas roga, pridružite nam! Naš Bog se bo bojeval za nas.« ¹⁵ Tako smo nadaljevali delo. Polovica jih je držala sulice, vse od jutranje zore do prihoda zvezd. ¹⁶ V tistem času sem tudi rekel ljudstvu: »Vsak naj čez noč ostane s svojim hlapcem v Jeruzalemu, da nam bo ponoči stražil, podnevi pa delal.« ¹⁷ In nismo slačili svojih oblačil ne jaz ne moji bratje ne moji mladeniči ne stražniki; vsak je imel tudi orožje v desnici.