1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
Tretji Jobov govor: Job se brani
Človek ne more imeti prav pred Bogom
1 Tedaj je spregovoril Job in rekel:2 Resnično vem, da je tako:
kako bi mogel človek biti pravičen pred Bogom?
3 Če bi se kdo hotel pravdati z njim,
bi mu ne mogel od tisoč reči
odgovoriti ene same.
4 Modrega srca je in silne moči,
kdo bi se mu uprl in ostal cel?
5 On prestavlja gore, ne da bi opazile,
kako jih prevrača v svojem srdu.
6 On premika zemljo z njenega mesta,
da se majejo njeni stebri.
7 On zapoveduje soncu, da ne vzide,
in zapira zvezde.
8 Sam razpenja nebo
in stopa po morskih valovih.
9 Ustvaril je Veliki voz in Orion,
Gostosevce in ozvezdja na jugu.
10 On dela velike reči, ki so nedoumljive,
in čudovite, ki jim ni števila.
Pokončuje poštene in krivične
11 Če hodi poleg mene, ga ne vidim,kadar odide, ne opazim.
12 Če kaj odvzame, kdo mu lahko zabrani,
kdo mu more reči: »Kaj delaš?«
13 Bog ne odstopa od svoje jeze,
pred njim se uklanjajo Rahabovi pomagači.
* 14 In kako bi mu mogel odgovarjati jaz,
izbirati besede proti njemu?
15 Čeprav sem pravičen, bi ne mogel odgovoriti,
temveč bi moral prositi za svojo pravico.
16 Če bi ga poklical, naj mi odgovori,
ne verjamem, da bi poslušal moj glas.
17 Zdrobil bi me v viharju,
brez vzroka bi pomnožil moje rane.
18 Ne bi pustil, da bi si oddahnil,
temveč bi me napolnil z bridkostmi.
19 Če gre za moč, glej, silen je,
če gre za pravico, kdo mi bo za pričo?
* 20 Čeprav sem pravičen, bi me obsodila lastna usta,
čeprav sem brezgrajen, bi me izpridila.
* 21 Čeprav sem brezgrajen, ne poznam svoje duše,
zavračam svoje življenje.
22 Vseeno je, zato rečem:
Brezgrajnega in krivičnega pokončuje!
* 23 Če bi udarec vsaj povzročil takojšnjo smrt,
tako pa se smeje preizkušnji nedolžnih!
24 Deželo je dal v roke krivičniku,
njenim sodnikom zakriva obraz.
Če to ni on, kdo je potem?
Job mora biti obdolžen
25 Moji dnevi so hitrejši ko tekač,bežijo, nič dobrega ne vidijo.
26 Drsijo mimo kakor čolni iz trstja,
kakor orel, ki plane na plen.
27 Tudi če rečem: Pozabil bom svojo bridkost,
spremenil svoj obraz in gledal veselo,
28 me je vendar groza vseh teh bolečin,
saj vem, da me ne boš oprostil.
29 Jaz moram veljati za krivega,
čemú naj se še trudim?
30 Če bi se umil s snegom,
si očistil roke z lugom,
31 me boš ti spet pogreznil v mlakužo,
da se me bo še obleka sramovala.
Ni razsodnika
32 Saj on ni človek kakor jaz, da bi ga poklicalin bi šla skupaj na sodišče.
33 Med nama ni razsodnika,
ki bi položil svojo roko na naju,
34 odmaknil od mene njegovo šibo,
da me strah pred njim ne bi preganjal!
35 Tedaj bi govoril, ne da bi se ga bal,
ker pa ni tako, sem prepuščen sam sebi!
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia