1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
Prvi Elifázov govor: Elifáz ugovarja
Zlo ne zadeva pravičnih
1 Nato je spregovoril Elifáz Temánec in rekel:2 Boš užaljen, če ti kdo poskusi odgovoriti?
Kdo pa bi mogel zadržati besede?
3 Glej, številne si poučeval
in krepil utrujene roke.
4 Omahujoče so dvigale tvoje besede,
utrjeval si klecava kolena.
5 Zdaj pa, ko je prišlo nadte, si užaljen,
ko je zadelo tebe, si prestrašen.
6 Mar ni tvoj strah Božji tvoja opora,
tvoje popolno življenje tvoje upanje?
* 7 Pomisli vendar, kdo je bil nedolžen, a je propadel,
kje so se iskreni izgubili?
8 Kakor sem videl: kateri snujejo zlo
in sejejo trpljenje, ga tudi žanjejo.
9 Pred Božjim dihom propadejo,
pred sapo njegove jeze izginejo.
10 Rjovenje leva in tuljenje tigra utihne,
zobje levičev se zdrobijo.
11 Lev pogine, če nima plena,
in leviči se razkropijo.
Božja sodba je pravična
12 Prikradla se mi je skrivnostna beseda,moje uho je ujelo njen šepet.
13 Pri igri misli v nočnih sanjah,
ko globoko spanje objema ljudi,
14 me je spreletel strah in trepet
in mi pretresel vse kosti.
15 Neki duh je šinil čez moj obraz,
dlake po telesu so se mi naježile.
16 Obstal je,
pa ga nisem spoznal,
prikazen je bila pred mojimi očmi
in zaslišal sem šepetav glas:
17 »Ali more biti človek bolj pravičen kakor Bog,
ali more biti mož bolj čist kakor njegov Stvarnik?
* 18 Glej, svojim služabnikom ne zaupa,
pri svojih angelih najde napako,
19 a prebivalce ilnatih hiš,
katerih temelj je v prahu,
zdrobi prej kakor molja.
20 Od jutra do večera se strejo,
ne da bi kdo mignil, propadejo za vselej.
21 Mar ne izgine tudi najuspešnejši med njimi?
Umirajo, ker niso modri!« *
Slovenian Standard Version, © 1996, 2023 Bible Society of Slovenia