1 Tudi od tega mi drhti srce
in poskakuje na svojem mestu.
2 Poslušajte, kaj govori grmenje njegovega glasu,
mrmranje, ki doni iz njegovih ust!
3 Pod vsem nebom ga razširja
in svoj blisk pošilja do koncev zemlje.
4 Za bliski hrumi glas,
grmi z mogočnim glasom,
ne zadržuje jih,
čeprav se njegov glas razlega.
5 Bog čudovito grmi s svojim glasom,
dela velike reči, ki jih ne razumemo.
6 Snegu ukazuje: »Padaj na zemljo!«,
dežju in njegovim silnim nalivom.
7 Z roko pritiska vsakega človeka,
da bi vsi ljudje v tem spoznali njegovo delo.
*
8 Tudi zver gre v svoje skrivališče,
zadržuje se v svojih brlogih.
9 Z juga prihaja vihar
in s severa mraz.
10 Od Božjega diha se dela led,
vodna površina se strdi.
11 Jasno nebo obtežuje z oblaki,
njegova svetloba pa razpršuje megle.
12 Po svoji izvedenosti določa spremembe,
da opravljajo svoje delo
na površju zemeljskega kroga:
13 naj bo za šibo ali za njegovo deželo
ali za dobroto; on to povzroči.
14 Poslušaj to, Job,
postoj, opazuj čudovita Božja dela!
15 Ali veš, kako Bog vlada z njimi,
kako blisk vzplameni v oblakih?
16 Ali veš, kako plavajo oblaki,
čudežna dela Vsevednega,
*
17 ti, ki so ti oblačila pretopla,
kadar zemlja zaradi juga miruje?
18 Ali moreš kakor on obokati nebo,
trdno kakor kovinsko ogledalo?
19 Poúči nas, kaj naj mu rečemo,
mi smo brez moči zaradi teme!
20 Kdo mu bo povedal, da bi jaz rad govoril?
Mar je kdaj kdo dejal, da želi svojo pogubo?
21 Včasih ne vidimo sončne luči,
kadar sije nad oblaki,
ko pa potegne veter, jih pomete:
22 od severa pride zlat sijaj,
okrog Boga je strašno veličastvo.
23 Mogočnega ne moremo najti, prevzvišen je v moči,
pravice in pristne pravičnosti ne zatira.
24 Zato se ga ljudje bojijo,
ne ozira se na vse razumne modrijane.