Razplet

Elihújev govor

1 Ti trije možje so nehali odgovarjati Jobu, ker je bil pravičen v svojih očeh. 2 Tedaj se je razsrdil Elihú, Barahélov sin, Buzéjec iz Rámovega rodu. Nad Jobom se je razsrdil, ker je trdil, da je pravičen bolj kakor Bog. * 3 In nad njegovimi tremi prijatelji se je razsrdil, ker niso našli pravega odgovora, a so obsojali Joba. 4 Elihú je počakal na pogovor z Jobom, ker so bili oni starejši od njega. 5 Ko je Elihú videl, da ni v ustih treh mož odgovora, se je razsrdil.

Elihú se predstavi in prosi za besedo

6 Nato je spregovoril Elihú, Barahélov sin, Buzéjec, in rekel:
Mlad sem po številu svojih dni,
vi pa ste priletni,
zato sem se obotavljal in se bal,
da bi vam povedal, kar vem.
7 Mislil sem: Starost naj govori,
vrsta let naj pokaže modrost!
8 Toda v človeku je duh,
dih Mogočnega jih dela razumne.
*
9 Ne drži, da so ugledni vedno modri,
da le stari vedo, kaj je prav!
10 Zato pravim: Poslušajte me,
tudi jaz hočem povedati, kar vem!
11 Glejte, čakal sem vaših besed,
poslušal sem vaše razumne misli,
ko ste iskali primernih besed.
12 Pazljivo sem vas poslušal,
a glejte, nobeden ni ovrgel Joba,
nobeden izmed vas ni spodbil njegovih trditev.
13 Nikar ne recite: Naleteli smo na modrost,
Bog ga lahko užene, človek ne!
14 Govorov ni obrnil proti meni,
ne bom ga zavračal z vašimi besedami.
15 Potrti so, ne morejo več odgovarjati,
zmanjkalo jim je besed.
16 Mar naj še čakam, ko več ne govorijo,
ko stojijo in več ne odgovarjajo?
17 Tudi jaz bom razložil svoje mnenje,
tudi jaz bom povedal, kar vem.
18 Kajti poln sem besed,
duh v moji notranjosti me priganja.
19 Glejte, moja notranjost je kakor mošt brez odprtine,
je na tem, da poči kakor novi mehovi.
20 Govoriti hočem, da se olajšam,
razprl bom svoje ustnice in spregovoril.
21 Do nikogar ne bom pristranski,
smrtnika ne bom izvzemal.
*
22 Če bom koga izvzemal, ne da bi vedel,
naj me moj Stvarnik hitro prekine! *