Jeremija 37 37 / 52 kapitulu

Med obleganjem Jeruzalema

Jeremija v kapnici

¹ Jošíjev sin Sedekíja je postal kralj namesto Jojakímovega sina Jojahína. Za kralja v Judovi deželi ga je postavil babilonski kralj Nebukadnezar. ² Vendar ne on ne njegovi služabniki ne ljudstvo dežele niso poslušali besed, ki jih je Gospod govoril po preroku Jeremiju. ³ Kralj Sedekíja je poslal Šelemjájevega sina Juhála in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, k preroku Jeremiju s pozivom: »Moli za nas h Gospodu, našemu Bogu!« ⁴ Jeremija je takrat še vstopal in izstopal sredi ljudstva, niso ga še vrgli v ječo. ⁵ Tedaj je faraonova vojska krenila iz Egipta. Ko so Kaldejci, ki so oblegali Jeruzalem, slišali novico o tem, so se umaknili izpred Jeruzalema. ⁶ Tačàs se je zgodila Gospodova beseda Jeremiju, rekoč:

Ebed Meleh reši Jeremija

⁷ Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Judovemu kralju, ki vas je poslal k meni, da bi me vprašal, povejte tako: Glej, faraonova vojska, ki vam je šla na pomoč, se bo vrnila v svojo deželo Egipt.^* Ali Nubijec ; db. Kušíjec ; podobno v v. 10.12.⁸ Kaldejci pa bodo spet prišli, se bojevali proti temu mestu, ga zavzeli in požgali z ognjem. ⁹ Tako govori Gospod: Ne varajte se z mislijo: »Kaldejci bodo gotovo šli od nas,« ker ne bodo šli. ¹⁰ Tudi ko bi vso vojsko, ki se bojuje proti vam, pobili, da bi ostalo od njih le nekaj ranjencev v svojih šotorih, bi se ti vzdignili in požgali to mesto.^* Nekateri rkp., gr., lat. tri može .

Jeremija v zaporu

¹¹ Ko je kaldejska vojska zaradi faraonove vojske odrinila izpred Jeruzalema,^* Hebr. nejasno.¹² se je Jeremija odpravil iz Jeruzalema na pot v Benjaminovo deželo, da bi tam pri svojcih dobil svoj dedni delež. ¹³ Ko je prišel do Benjaminovih vrat, je stal tam stražnik po imenu Jirijá, Šelemjájev sin in Hananjájev vnuk. Prijel je preroka Jeremija, rekoč: »H Kaldejcem hočeš prebežati.«

Zadnji pogovor s kraljem

¹⁴ Jeremija je rekel: »Ni res, nočem prebežati h Kaldejcem.« Jirijá pa ga ni maral poslušati. Prijel je Jeremija in ga odpeljal k višjim uradnikom.^* ga sprejel : dodano.¹⁵ Višji uradniki so se razjezili nad Jeremijem, ga dali pretepsti in ga zaprli v hiši pisarja Jonatana, ki so jo naredili za zapor. ¹⁶ Tako je Jeremija prišel v obokano ječo. Tam je ostal dolgo časa.

Pogovor s kraljem

¹⁷ Potem je kralj Sedekíja poslal ponj. V svoji hiši ga je na skrivnem vprašal in rekel: »Ali je kakšna beseda od Gospoda?« Jeremija je rekel: »Je« in dostavil: »V roke babilonskega kralja boš izročen.«^* Tj. družina.¹⁸ Jeremija je še rekel kralju Sedekíju: »Kaj sem se pregrešil proti tebi, proti tvojim služabnikom in proti temu ljudstvu, da ste me vrgli v ječo? ¹⁹ Kje so vaši preroki, ki so vam prerokovali in rekli: ›Babilonski kralj ne bo prišel nad vas in nad to deželo?‹ ²⁰ In zdaj poslušaj, prosim, moj gospod kralj! Naj moja prošnja pride pred tebe: Ne pošiljaj me nazaj v hišo pisarja Jonatana, da tam ne umrem.« ²¹ Kralj Sedekíja je ukazal, naj Jeremija zaprejo v stražnem dvoru in dajali so mu hleb kruha iz Pekovske ulice na dan, dokler ni zmanjkalo kruha v mestu. Tako je Jeremija ostal v stražnem dvoru.

Med obleganjem Jeruzalema

Jeremija v kapnici

¹ Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedaljá, Šelemjájev sin Juhál in Malkijájev sin Pašhúr so slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu: ² Tako govori Gospod: Kdor ostane v tem mestu, umre pod mečem, za lakoto in kugo; kdor pa pojde ven h Kaldejcem, bo živel; njegovo življenje bo njegov vojni plen in bo živel. ³ Tako govori Gospod: To mesto bo gotovo dano v roke vojski babilonskega kralja: zavzel ga bo. ⁴ Tedaj so višji uradniki rekli kralju: »Tega človeka je treba usmrtiti, ker slabi roke vojakov, ki so še ostali v tem mestu, in vseh ljudi, ko jim govori take besede. Saj ta človek ne išče blaginje temu ljudstvu, ampak nesrečo.« ⁵ Kralj Sedekíja je rekel: »Glejte, v vaših rokah je. Kralj vam ne more ničesar odreči.« ⁶ Vzeli so torej Jeremija in ga vrgli v kapnico kraljevega sina Malkijája, ki je bila v stražnem dvoru. Spustili so ga vanjo po vrveh. V kapnici pa ni bilo vode, temveč blato; tako se je Jeremija pogreznil v blato.

Ebed Meleh reši Jeremija

⁷ Etiopec Ebed Meleh, evnuh v kraljevi hiši, je slišal, da so Jeremija deli v kapnico. Ker se je kralj tedaj mudil pri Benjaminovih bratih,^* Ali Nubijec ; db. Kušíjec ; podobno v v. 10.12.⁸ je šel Ebed Meleh iz kraljeve hiše in rekel kralju: ⁹ »Moj gospod kralj, grdo so ravnali ti možje v vsem, kar so storili s prerokom Jeremijem, ko so ga vrgli v kapnico, da bo tam umrl za lakoto, saj v mestu ni več kruha.« ¹⁰ Tedaj je kralj ukazal Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: »Vzemi od tod s seboj trideset mož in potegni preroka Jeremija iz kapnice, preden umre.«^* Nekateri rkp., gr., lat. tri može .

Jeremija v zaporu

¹¹ Ebed Meleh je vzel s seboj može, šel v kraljevo hišo, v prostor pod zakladnico, od koder je vzel ponošena oblačila in stare cunje ter jih po vrveh spustil k Jeremiju v kapnico.^* Hebr. nejasno.¹² Potem je Etiopec Ebed Meleh rekel Jeremiju: »Deni ponošena oblačila in cunje pod pazduho in pod vrvi!« In Jeremija je storil tako. ¹³ Nato so vlekli Jeremija po vrveh in ga spravili iz kapnice. Jeremija pa je ostal v stražnem dvoru.

Zadnji pogovor s kraljem

¹⁴ Kralj Sedekíja je poslal po preroka Jeremija in ga sprejel pri tretjem vhodu, ki vodi v Gospodovo hišo. Rekel je Jeremiju: »Rad bi te nekaj vprašal. Ničesar mi ne prikrivaj!«^* ga sprejel : dodano.¹⁵ Jeremija je rekel Sedekíju: »Ali me res ne boš usmrtil, če ti povem? A če ti svetujem, me ne boš poslušal.« ¹⁶ Kralj Sedekíja pa mu je na skrivnem prisegel in rekel: »Kakor živi Gospod, ki nam je dal to življenje, te ne bom usmrtil in te ne bom dal v roke tistim možem, ki ti strežejo po življenju.«

Pogovor s kraljem

¹⁷ Tedaj je Jeremija rekel Sedekíju: »Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Če se boš vdal višjim uradnikom babilonskega kralja, boš ostal pri življenju in to mesto ne bo požgano z ognjem. In živel boš ti in tvoja hiša.^* Tj. družina.¹⁸ Če pa se ne vdaš višjim uradnikom babilonskega kralja, bo to mesto dano v roke Kaldejcem in ga bodo požgali z ognjem. Ti pa ne ubežiš njihovim rokam.« ¹⁹ Kralj Sedekíja je rekel Jeremiju: »Bojim se Judovcev, ki so prebežali h Kaldejcem, da bi me dali njim v roke in bi se poigravali z menoj.« ²⁰ Jeremija je rekel: »Ne bodo te izročili. Le poslušaj Gospodov glas v tem, kar ti govorim, in ti bo dobro in boš ostal živ. ²¹ Če pa se ne boš maral vdati, velja tole, kar mi je dal videti Gospod: ²² Glej, vse žene, ki so še ostale v palači Judovega kralja, bodo odpeljane k višjim uradnikom babilonskega kralja in bodo govorile:
Tvoji zaupniki so te prevarali
in bili spretnejši od tebe;
ko so se tvoje noge pogreznile v blato,
so se umaknili. ²³ Vse tvoje žene in otroke odpeljejo h Kaldejcem. Tudi ti ne ubežiš njihovi roki; roka babilonskega kralja te bo zgrabila in to mesto bo požgano z ognjem.« ²⁴ Tedaj je Sedekíja rekel Jeremiju: »Nihče ne sme izvedeti za ta pogovor, sicer boš moral umreti. ²⁵ Če višji uradniki slišijo, da sem govoril s tabo, in bodo prišli k tebi in ti rekli: ›Sporoči nam vendar, kaj si rekel kralju – nič nam ne prikrivaj, da te ne usmrtimo – in kaj je kralj rekel tebi,‹ ²⁶ tedaj jim reci: ›Milo sem prosil kralja, naj me ne pošilja nazaj v Jonatanovo hišo, da tam ne umrem.‹« ²⁷ Res so prišli vsi višji uradniki k Jeremiju in ga vprašali. Sporočil jim je natanko po vseh tistih besedah, ki mu jih je ukazal kralj. Tedaj so ga pustili pri miru, ker nihče ni poslušal pogovora. ²⁸ In Jeremija je ostal v stražnem dvoru do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet.